Ob tovrstnih podatkih bi bilo zanimivo videti tudi, koliko časa povprečen posameznik posveti (pristnim) odnosom. Prijateljem, otrokom, zakoncu, Bogu. Koliko časa si vzamem za molitev? Za igro z otrokom, brez kakršnihkoli motečih dejavnikov? Za klepet s prijateljem – v živo, ne po telefonu? Za pogled, objem in pristen pogovor z zakoncem?

Ali kdaj pomislite, kdaj sta si nazadnje vzela čas samo zase? Za zmenek, za umirjeno večerjo, sprehod v dvoje ali celo za vikend odmik? Eno takih priložnosti ponujajo DiŽ-evi seminarji za zakonce, o katerih pišemo v tokratni Naši družini. Kako se spominja svoje prve udeležbe na takem seminarju, nam je zaupala naša sogovornica, ki pravi, da je težko pustila v varstvu tri majhne otroke, a je bilo vredno – z možem sta ozavestila, da sta drug drugemu pomembna in dragocena.