Časopis za zgodovino in narodopisje
Časopis za zgodovino in narodopisje
Zgodovinsko društvo v Mariboru letno izda štiri številke strokovne revije Časopis za zgodovino in narodopisje, ki ima dolgo tradicijo izhajanja. Urednica je dr. Vlasta Stavbar.
Bogojinski duhovnik Jožef Hauko
V prvi številki je najprej objavljeno uvodno poglavje celjske nogometne zgodovine (1900–1941) avtorja Tina Mudražije, Klaudija Sedar piše o življenju bogojinskega duhovnika Jožefa Hauka (1890–1968) v primežu kolesja svetovnih vojn, Renato Podbersič o reševanju Judov v Gorici pred holokavstom, Jure Maček o šolstvu v lendavskem okraju v letih 1945–1952 in začetkih izobraževanja za madžarsko manjšino, Igor Žiberna pa o razglednem stolpu na mariborskem Pohorju.
Joseph Kuhn v krempljih Ozne
V številki 2 in 3 je objavljenih sedem prispevkov. Nejc Drnovšek piše o delovanju staroruske Cerkve pod mongolsko oblastjo v luči ruskega zgodovinopisja, Miha Šimac o Lojzetu Udetu st. (1896–1980), Peter Wiesflecker pod naslovom Meščanski habitus, narodna identiteta, verski profil o socialno-nacionalnem procesu diferenciacije na primeru družine iz Kanalske doline, Tin Mudražija o SK Ilirija (zeleno-beli paradni konj slovenskega nogometa v prvi polovici 20. stoletja, 1911–1936), Marjan Toš o Milanu Gorišku ponosnem sokolu, ki je poletel nad Lenartom (ob 60-letnici smrti), Tomaž Ivešić pa o Josephu Kuhnu v krempljih Ozne, prevedel je tudi njegovo pričevanje o povojnem nasilju in grobiščih v okolici Maribora.
Ferdinand Lupša, žrtev dveh režimov
Tudi v četrti številki je objavljenih sedem prispevkov: Miha Šimac je osvetlil upor 2. gorskega strelskega polka v Codroipu leta 1918, Irena Mavrič Žižek piše o slovenizaciji nemškega šolstva na Ptuju po koncu prve svetovne vojne, Milan Mrđenović o odzivu ameriških Slovencev na dogodke v Evropi leta 1938 (splošen prikaz političnega stanja na pragu druge svetovne vojne), Dušan Tomažič o prednikih in potomcih Herte Gabrijele Schindler (Haas, Krstev) »Veri Savič« (1914–2010), Rado Podgorelec o Ferdinandu Lupši, žrtvi dveh režimov, Polonca Šek Mertük pa o trpnih konstrukcijah v Knižici spitavanja teh pet glavnih štükov keršanskoga navüka (1777).



