Somaševanje: Robert Petkovšek, Andrej Saje, Matej Gnidovec in drugi. FOTO: Ivo Žajdela

3. februarja 1939 je Bog poklical k sebi škofa Janeza Frančiška Gnidovca. Na Gnidovčevo nedeljo, 8. februarja 2026, so obletnico smrti obhajali ob njegovem grobu v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Najprej je bila molitvena ura, vodil jo je Rok Žlender, kjer so se na častitljivega Božjega služabnika obrnili za priprošnjo. Sledilo je slovesno bogoslužje.

Uvod v mašo, dr. Robert Petkovšek. FOTO: Ivo Žajdela

Njegova vera je bila osredinjena na Kristusa, ki se daruje iz ljubezni

Škof Andrej Saje je spomnil, da je bila življenjska pot škofa Janeza Frančiška Gnidovca prežeta z notranjo trdnostjo, zvestobo in odprtostjo za Božje vodstvo. Iz preprostega domačega dolenjskega okolja, rodil se je 29. 9. 1873 v vasi Veliki Lipovec v župniji Ajdovec, je prinesel vero, ki je bila globoka, zrela in dejavna. Kot duhovnik, vzgojitelj, redovnik in škof v Makedoniji je znal povezovati duhovno globino z življenjsko stvarnostjo.

Vstop v Misijonsko družbo lazaristov je zanj pomenil še bolj zavestno izbiro bližine ubogim in preprostim. Kot škof v Skopju je s pastirsko modrostjo vodil skupnost v razmerah kulturne, verske in družbene raznolikosti. Njegova drža je bila zaznamovana z odprtostjo, dialogom in iskreno skrbjo za človeka. Ljudje so v njem prepoznavali očeta, pastirja in brata.

Škof Saje je navedel apostola Pavla iz drugega berila (1 Kor 2,1–5): »Sklenil sem, da ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega.« in dodal, da ta beseda osvetljuje tudi Gnidovčevo življenje. »Njegova vera je bila osredinjena na Kristusa, ki se daruje iz ljubezni. Iz te povezanosti je črpal pogum, vztrajnost in modrost. Bil je človek razločevanja, ki je v molitvi prepoznaval znamenja časa in nanje odgovarjal s poglobljeno vero in vizijo.«

Škof Andrej Saje med nagovorom. FOTO: Ivo Žajdela

Čas razločevanja za odgovorne odločitve

Današnji čas je poln izzivov, a tudi priložnosti, je spomnil škof v nagovoru. Svet se sooča z napetostmi, nevarnostmi za mir in z vprašanji o vrednosti človeškega življenja. »Tudi v naši domovini živimo v razprtijah, čutimo potrebo po spravi, večjem sodelovanju, trdnejšemu zaupanju in skupni prihodnosti. Prav v takšnem času evangelij o soli in luči pridobi posebno težo in nam sprašuje vest: kakšni smo, kaj delamo, kako sodelujemo, kakšna je naša odgovornost do prihodnosti in do družbene skupnosti. Vera ne pomeni, da o Bogu lepo mislimo, temveč da je evangelij merilo konkretnega življenja.

Pred nami je postni čas – čas notranje prenove, treznosti in poglobljenega razločevanja. To je čas, ko se vera poglablja v molitvi, ko se krepi svoboda srca in ko se ljubezen izraža v dejanjih solidarnosti. Hkrati je to tudi, zaradi predvolilnega obdobja in odgovornosti, ko bomo kot državljani poklicani k razmisleku o prihodnosti naše domovine.«

Molitveno uro je vodil Rok Žlender. FOTO: Ivo Žajdela

Kriterij presoje je evangelij

Škof je dejal, da Cerkev v tem procesu spremlja vernike z oblikovanjem vesti. »Ne nasedajmo zastraševanju in manipulacijam! Evangelij nam pri izbiri predstavnikov v državni zbor ponuja jasna merila: dostojanstvo in spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti, še posebej bolnih in starih; prizadevanje za pravičnost in mir; resnicoljubnost, solidarnost in skupno dobro.

Izberimo tiste osebe, ki bodo spoštovale versko svobodo, cenile Cerkev in druge verske skupnosti ter njihov doprinos k skupnemu dobremu. Vera osmišlja človekovo življenje in mu omogoča, da je tudi boljši državljan in bolj odgovoren soustvarjalec skupnostnega življenja v blagor vseh. Ta merila izhajajo iz evangelija in so namenjena služenju človeku in družbi.«

Mašo je daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje. FOTO: Ivo Žajdela

Sol zemlje in luč sveta, v slavo Boga in v blagor človeka

»Zato smo povabljeni k molitvi: za mir v svetu, za našo domovino, za modrost vseh, ki nosijo odgovornost, in za nas same, da bomo znali razločevati in se odločati v luči vere. Povabljeni smo k osebni refleksiji: kje smo, kaj iščemo, kaj nas vodi in kakšno prihodnost želimo soustvarjati,« je dejal Andrej Saje. V tej refleksiji naj ima posebno mesto tudi vprašanje, kako lahko vsak izmed nas že danes prispeva k večji pravičnosti, spoštovanju in medsebojnemu zaupanju v družbi.

Spomnil je na sveto Mater Terezijo 1910–1997), ki je o škofu Gnidovcu rekla, da je bil »pravi duhovnik po Jezusovem Srcu«, in dodal, da srce, oblikovano po Kristusovem Srcu, postaja sol zemlje in luč sveta. »Naj nas njegova priprošnja navdihuje, da bomo tudi mi danes – v družinah, župnijah, ustanovah in javnem prostoru – z zaupanjem, pogumom in zvestobo živeli to, kar smo po krstu: sol zemlje in luč sveta, v slavo Boga in v blagor človeka.«

Postopek beatifikacije škofa Janeza Frančiška Gnidovca je predstavil Rok Žlender. FOTO: Ivo Žajdela

Škofa Gnidovca so leta 2010 razglasili za častitljivega Božjega služabnika

Rok Žlender je predstavil postopek za beatifikacijo častitljivega Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. Spomnil je, da so škofa Janeza Frančiška Gnidovca leta 2010 razglasili za častitljivega Božjega služabnika, kar pomeni, da je Cerkev priznala junaško uresničevanje kreposti. To je prvi korak v dolgem postopku. Za naslednji korak – beatifikacijo – pa je potreben čudež, izredno znamenje, ki ga znanost ne more razložiti.

Tako kot pretekla leta je tudi letos povabil, da se častitljivemu škofu Gnidovcu še naprej radi priporočamo in ga prosimo, naj posreduje za nas pri Bogu. »Radi ga obiščimo prav tukaj, v cerkvi Srca Jezusovega, na njegovem grobu. Mnogi verniki radi poromajo na kraj njegovih posmrtnih ostankov. V knjigi Prošenj in zahval, ki je ob njegovem grobu, tako lahko preberemo mnoge prošnje – za ozdravitev, za notranji mir, za razrešitev takšnih in drugačnih stisk – ko se ljudje k častitljivemu Gnidovcu zatekajo za njegovo priprošnjo pri Bogu. Niso pa zapisane samo prošnje, zapisane so tudi zahvale za uslišane prošnje!

Če ste po njegovi priprošnji bili deležni kakšne milosti ali pa morda poznate kakšen tak primer, lahko stopite v stik z generalnim postulatorjem Sergejem Pavlishem (procgen@cmglobal.org).«

Molitev škofa dr. Andreja Sajeta s somaševalci na grobu škofa Janeza Frančiška Gnidovca. FOTO: Ivo Žajdela

Na koncu so škof in duhovniki somaševalci pristopili do Gnidovčevega groba, kjer so skupaj molili za njegovo beatifikacijo.

Molitev škofa dr. Andreja Sajeta s somaševalci na grobu škofa Janeza Frančiška Gnidovca. FOTO: Ivo Žajdela

1/8