Nadškof Cvikl: Tretja adventna nedelja nam že daje predokus božične radosti. FOTO: Tatjana Splichal



Tretjo adventno nedeljo kristjani imenujemo tudi nedelja veselja, »gaudete«. Veselja nad tem, ker Gospod prihaja, da nas napolni z mirom in novimi močmi. Mariborski nadškof metropolit in podpredsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. Alojzij Cvikl je v pridigi pri nedeljski sveti maši iz mariborske stolnice prav tako med drugim izpostavil, da »bolj ko nam je Bog blizu, bolj nas navdaja z veseljem. Življenje kristjana je radostno opevanje te bližine, pa čeprav živimo tudi sredi preizkušenj.« Nadškofovo pridigo v nadaljevanju objavljamo v celoti.

PRIDIGA NADŠKOFA CVIKLA

Tretja adventna nedelja nam že daje predokus božične radosti. Božja beseda je vsa usmerjena v Jezusa Kristusa, prinašalca veselja, luči in odrešenja. »Veselite se v Gospodu, zopet pravim: veselite se!«

Isti prerok, ki smo ga poslušali na 1. adventno nedeljo, nam v prvem berilu govori tudi danes. Poslušali ga bomo tudi na božič in Gospodovo razglašenje. Prva Cerkev je v teh prerokovih besedah gledala jasno napoved prihoda Odrešenika. Tudi Jezus sam je odstavek obrnil nase, ko je v svoji rojstni vasi razlagal ta odlomek. Napovedi Stare zaveze so se izpolnile na Jezusu. To je za nas razlog za veliko veselje.

Tudi drugo berilo je polno lepih spodbud, ki poglabljajo v nas veselje. Dnevi adventa, ki so še pred nami, naj nam pomagajo, da bomo dobro pripravljeni »brez graje ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa.« Tu ne mislimo samo na letošnji božič, temveč tudi na drugi prihod, ob smrti in na dan sodbe. Takrat bo odgrnjena zavesa in bomo zagledali svojega Odrešenika v resnični podobi.

Iz evangelija jasno čutimo, kako poslanci velikega zbora ne verujejo nič od tega, kar pripoveduje Janez Krstnik. Odposlanci so ga prišli zasliševat, zakaj krščuje. Janez se jim predstavi kot »glas vpijočega v puščavi.« Njihov problem je bil, da so bili zaverovani v svoj svet, za Božji svet in Božje načrte pa so bili gluhi. Zato tudi tega, kar je Janez govoril, niso razumeli. Njihovo sklepanje je bilo napačno.

Bog, ki je usmiljen, je poslal Jezusa, da oznani blagovest ubogim, da reši ljudstvo iz ječe, da ozdravi vse, ki so potrti. Če ljudje ostanemo ujeti v svoj egoizem, svoje zgrešene predstave, v svoj mali svet, tega ni kriv Bog. Vsak od nas je najbolj ponosen na svoje človeške pravice, na svobodo. Če nas je Bog želel imeti svobodne, to svobodo tudi spoštuje.


Pot, po kateri nihče dolgo časa ne hodi, se zaraste in težko je iti po njej. Adventni čas je priložnost, da to pot očistimo in obnovimo. FOTO: Tatjana Splichal


Naš problem je, da ne vzamemo resno Božjega oznanila: »Sredi med vami stoji On, ki ga vi ne poznate.« To ne velja samo za takratne Jezusove sodobnike, to velja tudi za nas. Delegacija, ki jo je poslala najvišja judovska in civilna oblast k reki Jordan, je bila po svoje zelo zanimiva.

Ti odposlanci so vse vedeli. Vedeli so, da ljudstvo pričakuje Odrešenika. Njihova naloga bi morala biti, da pozorno preverijo vse, kar bi kazalo na to, da se je Bog res približal. Toda oni so imeli svoje predstave, kakšnega Mesija bodo sprejeli. Janez jim je povedal, da to, kar oni pričakujejo, ni Mesija, da pa je Mesija med njimi. To oznanilo so popolnoma preslišali. S tem so se izključili iz zveličavnega dogajanja.

Janez Krstnik je prišel, da bi pričeval o luči. Za Kristusa je pričeval s spokornim življenjem in skromnostjo. Sedaj smo mi na vrsti, da pričujemo. Za mnoge sodobne kristjane je Kristus meglena in oddaljena osebnost. Vsi ti potrebujejo pričevalce, ljudi, ki živijo bližino z njim. Po našem pričevanju lahko ti kristjani prepoznajo Kristusov obraz. Janez Krstnik nam naroča: »Zravnajte Gospodovo pot.«

Gospod je tisti, ki prihaja k nam. A če naše poti niso usmerjene k Njemu, ne bo nikoli prišel. Pot, po kateri nihče dolgo časa ne hodi, se zaraste in težko je iti po njej. Adventni čas je priložnost, da to pot očistimo in obnovimo. Oznanilo današnje nedelje je torej: »Gospod je blizu«. Tem bolj nam je Bog blizu, bolj nas navdaja z veseljem. Življenje kristjana je radostno opevanje te bližine, pa čeprav živimo tudi sredi preizkušenj.

Apostol Pavel nam v drugem berilu daje navodilo, kako živeti, da bomo čutili to Božjo bližino: »Vedno se veselite, neprenehoma molite, v vsem bodite hvaležni ... Duha ne ugašajte, vse preizkušajte in kar je dobro, ohranite …« Te besede si vzemimo kot našo pot, ne samo zdaj, te dni pred božičem, to je vsakdanja pot kristjana, da živi in širi veselje.

To veselje pa črpa iz molitve, iz stalnega stika z Bogom, kjer človek čuti njegovo bližino. Kristjan se zaveda, da je vse Božji dar, zato se tudi za vse zahvaljuje. Če želimo biti pričevalci Boga v svetu, moramo dopustiti, da nas vodi Sveti Duh, potrebno je nenehno razločevanje, da najdemo to, kar nas vodi k dobremu, da na tem tudi gradimo. Samo na ta način lahko raste Božje kraljestvo med nami!
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

"Da bodo drugi o nas rekli, da smo resnični, ker smo kristjani"

"Advent nas želi rešiti ujetosti iz kletke naveličanosti"