Če želimo, da nam otroci sledijo, moramo prej izpolniti svoj del naloge: poznati otroka. Ne gre toliko za poznavanje otrokovih sposobnosti, značaja, kvalitet in omejenosti. O tem govorijo njegovi dosežki in spričevalo. Gre za poznavanje srca, za globok oseben odnos z otrokom, ko trdno ve, da je ljubljen in da nobena druga stvar nima prednosti pred njim. Gre za poznavanje, ko otrok čuti, da se na nas vedno lahko zanese, da z ničimer ne more zapraviti naše ljubezni, ker smo zvesti. Da nam vse lahko zaupa. To je odnos, ki ga ima Jezus z Očetom.

Jezus je nam, staršem, zapustil pastirsko službo, da vodimo otroka preko čeri življenja. Otrok nam sledi, če nam zaupa. Njegovo zaupanje pridobimo s poslušanjem in darovanjem sebe. Ta naloga ni lahka, vendar je izvedljiva, če se je učimo od Dobrega pastirja.