Ko je dopolnil šest let, ga je poslala mama za eno leto iz rodne Ljubljane na kmetijo stare mame v Strahomer pri Igu. Tam je nekega dne med potepanjem ob bregu reke Iške naletel na čebelnjak z naseljenimi panji. »Radovedno sem se mu približal in v nos mi je zavel nepopisno prijeten vonj po medu. Tisti prizor mi je še danes tako živo pred očmi, kakor bi se zgodil včeraj. Takrat sem sklenil, da bom nekoč tudi jaz čebelar.« Tako se je začela čebelarska odisejada Franca Šivica.

Počitnice s čebelami

Po vrnitvi v Ljubljano je začel hoditi v osnovno šolo za Bežigradom, vse počitnice pa je od prvega do zadnjega dne preživljal na kmetiji v Strahomeru. Menjavala so se obdobja obiskovanja šole in obdobja počitnic, dokler ni prišlo leto 1957. »Na svoj rojstni dan 20. junija sem se s kolesom pripeljal na dvorišče Požarjeve kmetije, in ko mi je pogled zaplaval po prostranem sadovnjaku, sem skoraj zavriskal od veselja. Med sadnim drevjem je stala dolga vrsta panjev, zloženih...