Knjiga predstavlja celovit in strnjen pregled dogajanja v Celju v času nemške okupacije v obdobju med letoma 1941 in 1945 v povezavi z dogodki na svetovni in lokalni ravni ter vplivov teh dogodkov na življenje v okupiranem Celju.

Na podlagi analize arhivskega gradiva in drugih virov odkriva nova dejstva o dogodkih pred vojno (predvsem o protinemški dejavnosti določenih prebivalcev mesta) ter nova dejstva na področju šolstva (predvsem o poklicnem izobraževanju), kulturnega dogajanja, oskrbe lokalnega prebivalstva in športnih dogodkov

Knjiga vsebuje tudi analizo smrtnih žrtev

Knjiga prav tako prinaša nova dejstva o obdobju vojaške uprave in enotah celjske garnizije ter protiletalski obrambi in bombnih napadih, hkrati pa prinaša nova spoznanja o načinu preimenovanja slovenskih krajev v nemška imena in o organizaciji občinske uprave.

Vsebuje tudi analizo smrtnih žrtev, ki jih je povzročila druga svetovna vojna, ter povojnega dogajanja v Celju in njegovi ožji okolici.

Avtor se ni izognil niti t. i. temnim temam, od zavezniškega bombardiranja Celja in povojnih zločinov »osvoboditeljev« nad civilnim prebivalstvom v Celju, v koncentracijskem taborišču na Teharjah, do otrok na Petričku.

Knjiga torej prispeva k celovitejšemu razumevanju obdobja okupacije na Štajerskem in s tem tudi na območju Slovenije.

Tine Hribar: Rusko vprašanje

Hkrati z obsežno biografijo Ljudmile Saraskine Dostojevski, o klasiku svetovne literature Fjodorju Mihajloviču Dostojevskem, je založba Lud Literatura spomladi 2021 izdala tudi vsebinsko bogat zbornik prispevkov z naslovom Dostojevski in jaz. V njem je objavljenih 17 raznovrstnih prispevkov slovenskih piscev na naslovno temo. Med njimi je tudi prispevek Tineta Hribarja Dostojevski in rusko vprašanje.

Kako sta prepletena slovanstvo in slovenstvo

Tine Hribar je temo nadaljeval in razširil in pri založba Lud Literatura je izšla njegova nova knjiga z naslovom Rusko vprašanje in podnaslovom Rusija – Slovenija – Evropa 1821 – 2021 (250 strani).

Kako Rusi gledajo na nas in mi na Ruse? Kakšen je vpliv ruske kulture na evropsko, in obratno? Kaj je v tem kontekstu s pravoslavjem? Kako sta prepletena slovanstvo in slovenstvo? Kaj bo z nami Slovenci v prihodnje? To so le nekatera vprašanja, o katerih piše filozof in akademik dr. Tine Hribar v knjigi Rusko vprašanje.

Kritična analiza najnovejših razprav o Rusiji

V Ruskem vprašanju gre za dvoje. Za prevpraševanje Rusov samih o svojem položaju in za vpraševanje drugih, recimo Evrope, o Rusiji in njeni evropski pa tudi azijski vlogi.

Obe razsežnosti ruskega vprašanja sta navzoči že tisoč let, razločno pa sta bili spet izpostavljeni – tako na kulturni kot na politični ravni – v 19. stoletju. Odprl ga je F. M. Dostojevski z očitkom Evropi, da je izdala izvirno, torej ortodoksno krščanstvo. Vladimir Solovjov, Nikolaj Berdjajev, Lev Šestov in drugi ruski avtorji so s svojimi pogledi sledili Dostojevskemu.

Zadnji del knjige vsebuje kritično analizo in interpretacijo najnovejših razprav v Rusiji oziroma o Rusiji; skupaj s prikazom stališč ruskih avtorjev (v ospredju je ruski politični mislec in nacionalist Aleksandr Dugin) do Slovenije kot samostojne države in s tem, vsaj načeloma, suverene igralke pri prerazporejanju globalnih silnic, zlasti v evrazijskem veleprostoru.

Del identitete Slovencev je tudi slovanstvo

V ospredju Hribarjevega pisanja sta na eni strani svetovni etos in zlato pravilo, na drugi pa totalitarizem in avtoritarizem v vseh pojavnih oblikah človeštva.

V knjigi je precej rečenega tudi o slovanstvu kot zgodovinskem ter naravnem temelju Slovencev in slovenstva.

Knjigo je Tine Hribar končal z naslednjimi stavki, ki so tudi eno od osnovnih sporočil knjige:

»Slovenci moramo zahtevati do Rusije enakopraven odnos in njen sprejem v EU pod enakimi pogoji. Ne smemo pozabiti na tisočletne interese Germanov in zato poskrbeti za zbližanje vseh slovanskih narodov, zdaj nacij. Le tako si bomo, pod obnebjem vsestransko miroljubnega, novega slovanstva, zagotovili pozicijo uravnotežene evropejskosti. Zavedajoč se, da del identitete Slovenk/Slovencev slej ko prej ostaja tudi slovanstvo.«