Bivši »Slovenska provinca« ter »Pokrajina Albanija-Kosovo« sester usmiljenk – Hčera krščanske ljubezni sta se namreč uradno združili v eno novo provinco.

FOTO: Jože Potrpin

Ustanovitev province, maša in akademija

Večjezično slovesnost je vodil generalni superior lazaristov Tomaž Mavrič, ob oltarju pa so se mu pridružili kardinal Franc Rode, nadškof Stanislav Hočevar, vizitator lazaristov Robert Petkovšek, ravnatelj in podravnatelj nove province, številni sobratje slovenske province lazaristov in drugi duhovniki.

FOTO: Jože Potrpin

FOTO: Jože Potrpin

Zboru okoli sto sester usmiljenk pa so predsedovale vrhovna mati sestra Francoise Petit, vrhovna svetovalka s. Hanna Cybu­la, predstojnica nove province s. Marta Rauh in njene svetovalke.

Z desne: predstojnica nove province s. Marta Rauh, vrhovna mati sestra Francoise Petit in vrhovna svetovalka s. Hanna Cybu­la. FOTO: Jože Potrpin

Poleg njih so mašo oblikovale tudi sestre iz Slovaške in Avstrije, Marijine sestre, zagrebške usmiljenke in druge veje Vincencijanske družine. Petje je animiral družinski zbor Sojer Voglar iz Mengša.

FOTO: Jože Potrpin

Po maši se je v kardinalovi dvorani v Domu sv. Jožefa odvila slavnostna akademija v vedrem ozračju s številnimi točkami: predstavitvijo obeh dosedanjih upravnih enot, glasbenimi, pevskimi, plesnimi, filmskimi ter dramskimi in zabavnimi nastopi različnih posameznikov, skupin ali skupnosti. V tem delu praznovanja je bil z njimi tudi škof Maksimilijan Matjaž. Moderator kulturnega programa je bil novinar in urednik Radia Ognjišče Alen Salihović.

Dan prej so sestre usmiljenke srečanje samo zanje izkoristile tudi za jubilejno peš romanje od Jožefovega doma na Hribu v celjsko stolnico, kjer jih je sprejel in somaševanje vodil škof Matjaž. Dvodnevno srečanje je spremljala tudi razstavna predstavitev zgodovine, življenja in poslanstva sester usmiljenk v svetu in pri nas, ki je na ogled v domu.

FOTO: Jože Potrpin

Pomenljiv datum

Sporočilo pridige generalnega superiorja lazaristov Tomaža Mavriča je bilo jasno: ustanovitev province ni le administrativna sprememba, temveč priložnost za nov začetek. Uradni začetek nove province, ki nosi ime »Provinca sv. Katarine Labo­uré – Jugovzhodna Evropa«, pa ni slučajen, ampak so izbrale zelo pomemben, pomenljiv da­tum - 18. julij, nedvomno po milosti Božje previdnosti.

Generalni superior lazaristov Tomaž Mavrič. FOTO: Jože Potrpin

»Bodisi datum 18. julij bodisi ime province »Sv. Katarina Labouré« označu­jeta vašo globoko bližino Božji materi Mariji in sv. Katarini Labouré, sestri usmiljenki, ki se ji je na današnji dan pred 195 leti, 18. julija 1830, Marija prvič prikazala v kapeli materne hiše usmiljenk v Parizu,« je še posebej izpostavil Mavrič.

»Vse delam novo«

In nadaljeval nagovor v duhu novosti dogodka: »Beseda 'nova' že sama po sebi izraža nekaj pozitivnega, upanje, začetek nečesa, česar do sedaj ni bilo, nekaj drugačnega od tega, česar smo bili do sedaj navajeni. Beseda 'nova' – v našem konkretnem primeru nova provinca – nas spodbuja ter dovoljuje sanjati – sanjati Jezusove sanje. 'Vse delam novo.'

FOTO: Jože Potrpin

Izredna dejavnost usmiljenk v preteklosti v tem delu Evrope ostaja še ve­dno močno navzoča, in vendar nas beseda 'novo' spodbuja, da v tem notranjem ognju ter optimizmu izkoristimo ta Božji obisk, Božjo previ­dnost, da v nas posameznikih, skupnostih in v celotni provinci zaživi, se razvname novi Božji ogenj, ki bo vodil naše skupne korake k nečemu, česar si sami pri sebi niti sanjati ne bi upali. Če pa te sanje postanejo Je­zusove sanje, ne individualistične sanje vsakega posameznika ali posame­znice, ampak se usmerijo k temu, da bi postale sanje celote, sanje nas vseh – tako v skupnostih kot na ravni province – te sanje ne morejo dru­gače kot postati resničnost.«

FOTO: Jože Potrpin

Odprtost za novost

Sklicujoč se na poziv sv. Ludovike de Marillac, ustanoviteljice usmiljenk, v pismu sestram v Angers leta 1644 k obnovitvi svoje prvotne gorečnosti, je Mavrič še posebej poudaril, »da optimizem, grajen na temelju, ki je Jezus, ter ob priprošnji Brezmadežne s Čudodelno svetinjo, ob priprošnji sv. Katarine Labouré ter vseh ostalih svetih, blaženih, Božjih služabnic in služabnikov Vincencijanske družine, nas mora voditi samo v eno smer, k samo eni gotovosti, ki je: Jezus zače­nja 'tukaj in sedaj' delati nekaj novega – v tej novosti ne more biti nič nevarnega, nič slabega, če jo gradimo na trdni skali, ki je Jezus, pa tudi na naši odprtosti, ki pomeni: pustiti Jezusu, da nas preseneti. Medsebojna pomoč, podpiranje, poslušanje, sodelovanje se ne sme usta­viti na mejah nove province in njenih članic – ta 'novost' je v resnici izre­dna priložnost in dar za vso Vincencijansko družino.«

FOTO: Jože Potrpin

Pa tudi sv. Vincencij Pavelski jih spodbuja, da živijo skupaj kot eno srce in ena duša. Da si med seboj morajo pomagati, se prenašati in si prizadevati za mir in edinost. Krščanska ljubezen je vez, ki povezuje skupnosti z Bogom in osebe med seboj, tako da kdor prispeva k združitvi src neke družbe, jo neločljivo poveže z Bogom.

Vabilo k ponovnemu razmisleku

Kot je Mavrič nadalje poudaril, »beseda 'novo, nova' nas spodbuja tudi k temu, da vse dosedanje med­sebojno sodelovanje ponovno premolimo in premislimo.« Ter navedel možnosti sodelovanja vseh vej Vincencijanske družine, ki jih ni malo. »To je izredna priložnost in dar – ne le za usmiljenke, temveč za vse nas,« je dejal.

Ob koncu razmišljanja je v spodbudo ponovno navedel besede sv. Vincencija: »O, če bi Bogu bilo všeč, da bi vsakemu posamezniku dal tega duha pod­pore in prilagajanja, kakšno veliko povezanost in korist bi to prineslo celotnemu telesu, saj bi interese drugih obravnavali kot svoje lastne! In če bi močni podpirali šibke, bi bilo vse boljše.«

FOTO: Jože Potrpin

Sanje spreminjati v resničnost

Nagovor pa je sklenil z besedami: »Odprtost za novost, za to, kar je pozitivnega in dobrega, za skupne sanje nas bo ob spremstvu Jezusa, Marije, svetih, blaženih, Božjih služabnikov in služabnic Vincencijanske družine privedla do novosti, o katerih sedaj sanjamo – ko pa hodimo skupaj, v povezanosti z drugimi, ko korake deli­mo z drugimi in jih delamo skupaj, tedaj se sanje spreminjajo v resnič­nost.«

FOTO: Jože Potrpin

Ustanovitev nove Province sv. Katarine Labouré je torej več kot zgodovinski dogodek – je sanjati Jezusove sanje, znamenje Božjega obiska, izredna priložnost in dar za vso Vincencijansko družino.