Kot so sporočili s Škofije Celje, so bili v službo akolita postavljeni bogoslovca tretjega letnika Filip Bezovnik iz Župnije Mozirje in Mark Anton Ramšak iz Župnije sv. Pavel Prebold ter kandidata za stalni diakonat Anton Horvat iz Župnije Šentjur in Branko Svetičič iz duhovne skupnosti Družine Boga Očeta.

Blagoslovna molitev

»Pomagaj jim, da bodo zvesto služili tvojemu oltarju, bratom in sestram delili kruh življenja, sami pa vedno rastli v veri in ljubezni in tako koristili tvoji Cerkvi,« je bilo med drugim slišati v blagoslovni molitvi škofa ob postavitvi v službo.

Mašni pomočnik ali akolit

Celjski škof Maksimilijan Matjaž se je v pridigi navezal na evangeljski odlomek in nagovoril »naše brate, može«, ki so sprejeli službo služenja v Cerkvi, saj so bili postavljeni v službo mašnega pomočnika ali akolita, ki ima v prvi vrsti nalogo biti v službi delivcev tega kruha, ki ga danes mnogi niti ne poznajo, ali pa še več: ne prepoznajo njegove vrednosti in bogastva.

Bogoslovec 3. letnika Filip Bezovnik je bil postavljen v službo akolita. FOTO: arhiv Škofije Celje

Hoditi za Gospodom

Pojasnil je, da je beseda akolit grška in je bila Jezusovim sodobnikom zelo dobro poznana, pomeni pa hoditi za nekom, spremljati nekoga, upodabljati se po nekom, biti nekomu podoben. »Vsi kristjani, vsi Jezusovi učenci, ki smo pri prvem zakramentu svetega krsta prejeli Svetega Duha, imamo nalogo hoditi za Gospodom, ne da smo mi gospodje in učitelji. Učitelji in pomočniki smo lahko le toliko, kolikor hodimo za njim, ga spremljamo, ljubimo in smo njegovi,« je poudaril škof.

Del poti popolne podaritve Bogu

Možje, ki so na praznik sprejeli to posebno službo, so jo sprejeli kot del poti popolne podaritve Bogu – po Cerkvi in po bratih in sestrah. Škof Matjaž je pojasnil, da bogoslovci 3. letnika to službo sprejmejo kot zadnjo stopnjo pred službo diakonata in prezbiterata oz. duhovništva, kandidati za stalne diakone pa kot dopolnitev in zadnjo pripravo na službo diakona – služabnika.

Sad ljubezni in vere

»Prav zato, da bi se vedno znova zavedali tega osrednjega sporočila: da kruh, ki ga bodo delili in z njim nasitili ljudi, ne bo produkt njihovih rok, temveč sad njihove ljubezni in vere. Zato želimo vsi skupaj prositi za vas, naši bratje, in tudi za vsakega od nas, da bi se zavedali, da nas Bog ne kliče, da bi bili popolni, marveč ponižni, da bi lahko postali orodje njegove ljubezni in ponižnosti v tem svetu. Po tem bo svet spoznal, da nas Bog pošilja,« je pridigo zaključil celjski škof.