Bogoslovec David Pirnar postal akolit
Bogoslovec David Pirnar postal akolit
Somaševanje – sodelovali so tudi domači župnik Janez Rihtaršič, rektor ljubljanskega semenišča Martin Zlobko in drugi duhovniki – je vodil novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrej Saje, ki je pozdravil številne vernike iz domače in drugih župnij, še zlasti pa starše, družino, prijatelje in domače bogoslovca Davida Pirnarja: »Dobrodošli vsi, ki danes želite s svojo molitvijo in prisotnostjo izraziti podporo ter hvaležnost Bogu za njegov poklic.«
Škof Andrej Saje čestita Davidu Pirnarju. FOTO: Škofija Novo mesto
Davidov poklic ni njegov osebni projekt
Škof Saje je vernike nagovoril kot Božje ljudstvo, poklicane k svetosti in rasti v veri. To je bil vesel dan tudi zanje, saj »Cerkev na novo in na prerojen način zaživi, ko se rojevajo novi poklici«. Opozoril je, da Davidov poklic ni njegov osebni projekt, marveč je sad molitve, domače vzgoje, župnijskega občestva in Božje milosti. »Molimo zanj in drug za drugega, da bomo znali svoje življenje vedno znova polagati na oltar – kot prošnjo, zahvalo in žrtev ljubezni,« je izpostavil predsednik SŠK.
Kaj je služba akolita?
Pojasnil je, da je služba akolita v Cerkvi zadnja stopnja pred diakonskim in duhovniškim posvečenjem, beseda pa da izhaja iz grškega izraza akolythos – iti za Gospodom in ga posnemati. Akolit je tako služabnik evharistije in s tem oltarja; je spremljevalec pri evharističnem bogoslužju in tisti, ki hodi za Kristusom. »David Pirnar prejema službo akolita, ki predstavlja korak bližje oltarju, korak bližje tistemu središču, iz katerega se napaja življenje Cerkve: k evharistiji,« je dejal novomeški škof.
Grozdetova ljubezen do evharistije
Dotaknil se je še bl. Alojzija Grozdeta in njegove ljubezni do evharistije. Poudaril je, da je v času, ko je bilo zaradi vihre 2. svetovne vojne življenje razdrobljeno in nevarno, Grozde dnevno prejemal obhajilo. V posvečenem kruhu je iskal in našel notranjo moč in mir; ko je moral vero potrditi s krvjo, ni omahoval, umrl je kot pričevalec za Resnico. »Danes nas spominja: tudi v času negotovosti, ko vera postaja predmet dvoma in posmeha, ostanimo zvesti. Evharistija je moč, ki jo potrebujemo.«
Med podelitvijo službe akolita v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Šentjerneju. FOTO: Škofija Novo mesto
Kjer je evharistija, tam je srce Cerkve
Škof Saje je opozoril še na misli novega svetega očeta Leona XIV., ki v prvih nagovorih vabi, naj ostanemo zasidrani v Kristusu; govori o Cerkvi, ki mora znova rasti iz evharistije – ne iz načrtov ali iz moči, marveč iz molitve in daritve; poudarja, da evharistija ni dodatek k veri, temveč je njeno središče. Kjer je evharistija, tam je srce Cerkve, je miselni tok novega papeža v nagovoru, ki ga je v celoti najti TUKAJ, povzel škof Andrej Saje.
Ne priznanje, marveč zaupano poslanstvo
»Dragi David, danes ti Cerkev zaupa službo, ki ni mišljena kot priznanje, temveč zaupano poslanstvo. Tvoja roka bo ljudem prinašala Najsvetejše. Naj bo tvoje srce najprej prostor, kjer prebiva Jezus. In vi, dragi verniki, podpirajte Davida z molitvijo. Naj vaša molitev rojeva nove duhovne poklice! Naj nam Bog po zgledu bl. Grozdeta podeli ljubezen do evharistije, ki spreminja srca. Naj nas Pavlova zvestoba in Jezusova molitev v Janezovem evangeliju opogumita, da bomo tudi mi pogumni in zvesti spremljevalci Kristusa – vsak v svojem poklicu in poslanstvu,« je nagovor zaključil novomeški škof.



