51 otrok iz kraja Sloviansk v Ukrajini, ki živijo le 15 kilometrov od frontne linije, je pisalo sv. Miklavžu. Ta je svoja pisma posredoval ukrajinskemu veleposlaništvu v Sloveniji, ta pa Slovenski karitas. Od tam so ganljiva pisma otrok priromala v Župnijo Dob pri Domžalah. Tamkajšnji župljani so odprli svoja srca in za ukrajinske otroke pripravili 80 daril, ki "potujejo" v Ukrajino. 

Objavljamo pričevanje ene od družin, ki se je odzvala Miklavževemu pismu 8-letnega fanta in mu bo s svojo gesto polepšala decembrske dni. Pričevanje družine Strgar objavljamo v celoti.

---

Prinesi mi, kar koli želiš

Se mi zdi, da smo bili vsi skupaj, z župnikom na čelu, ponosni, da nas je veleposlaništvo Ukrajine prek Slovenske karitas izbralo za svete Miklavže 51 ukrajinskim otrokom. Še sreča, da smo bili pri maši v soboto zvečer, ko je bilo na razpolago največ kuvert z željami ukrajinskih otrok.

Kuverto sta izbrala otroka. Počutili smo se, kot da smo mi dobili darilo, toliko nestrpnosti, preden smo jo odprli in prebrali. Pisal je 8-letni fant: »Dragi sveti Miklavž, res te obožujem in spoštujem. Poslušen sem in vsak dan molim k Bogu, prosim te, prinesi mi kakršnokoli darilo! Najprej je bilo nekaj tišine, kako da fantek ne ve, česa si želi, potem pa spoznanje o preprostosti in hvaležnosti za vse, samo da nekaj bo. Vsi skupaj smo razmišljali, kako v takih razmerah sploh praznujejo in česa se najbolj veselijo. Ker je bilo treba izbrati fantovsko darilo, je bil glavni naš 11-letni David. Razmišljal je, kaj je njega pred tremi leti veselilo. Prva izbira je bila seveda dobra nogometna žoga, z atijem sta jo izbrala na spletu. 

Hči je ocenila, da fantku ni lahko in da gotovo potrebuje plišasto živalico, ki je mehka in prijetna, pa ravno prav majhna, da je vedno pri roki. Brez sladkarij pa Miklavževo darilo tudi ne more biti, zato smo dodali še nekaj za ustvarjanje in kavo za mamo v pojoči škatli, če jim bo slučajno spet zmanjkalo elektrike. Otroka sta prispevala še del svojih Miklavževih sladkarij in paket je bil poln. Bil je še prostor za lesenega angelčka z naše božične smrečice. Sama sem lepo zavila darilo, dodala nalepke in pentljo. Ponosna sem, da sta otroka samoiniciativno prinesla del denarja za darilo. Hči je bila kar malo razočarana, da ne more izbrati darila za dekle njenih let.

Čeprav smo darilo dali, smo se počutili, kot da smo ga mi dobili. Res lep občutek! Fantek bo ostal v naših srcih. Seveda mu želimo, da se vojna konča in bo lahko brez skrbi igral nogomet in se veselil prihodnosti.

Hvala vsem za organizacijo, z veseljem jo bomo spet podprli!

Družina Strgar