Spoznala sta se na silvestrski zabavi, na kateri sta se tako zatopila v pogovor, da sta preslišala polnočno veselje. Drug ob drugem sta čutila veliko sproščenost in že po nekaj zmenkih sta vedela, da si želita skupne prihodnosti. Dobra štiri leta kasneje je Eva dekliškemu Otrin dodala Jakobov priimek Zajec. Še kot študenta sta postala gospod in gospa, ki sta z nami delila predvsem svoj pogled na pripravo na zakon.

Kdaj sta spoznala, da je pravi/-a zate?

EVA: Veliko časa sva preživela skupaj in se od začetka pogovarjala res o vsem. Nikoli nisva čutila kakšne sramežljivosti glede katere koli teme. Bila sem še najstnica in na socialnih omrežjih sem zasledila punce, ki so »svarile«, da fantov ne smeš prehitro prestrašiti, ker se bojijo ustaljene zveze. Ko sva bila na tretjem zmenku, je na poti s Šmarne gore beseda nanesla na poroko in skupno življenje. Zaradi tistih izjav deklet me je bilo o tem strah govoriti, Jakob pa mi je že takrat rekle: »Eva, midva itak veva, da je to to.« Že od zače...