V Sarajevu so minuli teden priredili mednarodno konferenco Karitas na temo »Usmiljenje in karitas v Evropi danes«. Sarajevski nadškof, kardinal Vinko Puljić, je slovesno odprl srečanje, ki so ga priredili Svet evropskih škofovskih konferenc pod vodstvom madžarskega primasa kardinala Petra Erdöja, Caritas Evropa, Komisija škofovskih konferenc pri Evropski zvezi, evropska komisija Pravičnost in mir, Mednarodna katoliška komisija za migrante, Mednarodna katoliška komisija za duhovno oskrbo zapornikov v Evropi in Mednarodno združenje krščanskih podjetnikov. Med bogoslužjem ob odprtju v sarajevski stolnici so udeležencem prebrali sporočilo papeža Frančiška.



Papež v njem poudarja, da Cerkev »kot skrbna mati prispeva k vnovičnemu rojstvu Evrope«, ko si prizadeva, da bi rane človeštva oskrbela z ljubeznijo in jih ozdravila s pomočjo Božjega usmiljenja«. Predstavniki evropskih škofovskih konferenc bi si morali prizadevati, da bi župnijska občestva ter različne človekoljubne in družbene ustanove vedno bolj vključevali v prizadevanja, »da bi oznanjali evangelij tistim, ki so iz najrazličnejših razlogov v svojem življenju izgubili občutek za pravo smer«.

Sveti oče je še zapisal: »Od nekdaj sanjam o evropskem humanizmu, za kakršnega so potrebni spomin, pogum ter zdrava in človeška utopija. Na tej poti humanizacije je Evropa, zibelka prava in kultur, poklicana, da ne le brani svoje ustanove, temveč da je rodovitna mati, ki sproža procese, ker spoštuje življenje in temu življenju nudi upanje.«

Glavni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc, Duarte da Cunha, je poudaril, kako pomembno je, da »v letu usmiljenja in v sodelovanju z obstoječo mrežo cerkvenih organizacij v Evropi pokažemo, kako se pristno živeta vera odraža v dejanjih«. S takšnim pričevanjem Cerkev daje odgovor na konkretne potrebe; »to so potrebe naših bližnjih, ki jih srečujemo vsak dan«, je pojasnil generalni tajnik, ki prihaja s Portugalske.

Duarte da Cunha je še spomnil, da v Cerkvi dejansko obstaja tesna povezava med vero, evangelizacijo in deli usmiljenja do bližnjega. Za kristjane ni mogoče izvajati dejavnega usmiljenja brez vere, saj bi se v nasprotnem primeru cerkvene ustanove spremenile zgolj v nevladne organizacije.«

Vir: Kathpress
Foto: splet