Ameriški spletni portal USA Today je uvrstil cerkev Marije Kraljice na Blejskem otoku med 45 najlepših cerkva na svetu. Na seznamu so poleg blejskega bisera med drugim tudi Gaudijeva Sveta Družina v Barceloni, moskovska cerkev sv. Vasilija Blaženega in bazilika Naše Gospe v kanadskem Montrealu.

Kot lahko preberemo na spletni strani blejske župnije, izkopanine kažejo, da je krščanska cerkvica oz. kapela na otoku eden izmed prvih bogoslužnih prostorov (iz 8. stoletja, časa pokristjanjevanja) na slovenskem ozemlju, čeprav jo pisni viri omenjajo šele leta 1185. Izkopani temelji govore o vsaj šestih cerkvah na tem kraju.

Cerkev je bila od leta 1004 pod patronatom briksenških škofov z majhnimi izjemami do leta 1688, ko je prešla pod ljubljansko škofijo. Sedanja božjepotna cerkev v baročni predelavi je iz leta 1698 in ima nekaj gotskih prvin, gotski prezbiterij z odkritimi freskami. V letu 1666 so prizidali lopo, v letu 1655 stopnice do pristana s kapelico.

Freske v prezbiteriju datirajo v čas okoli leta 1470. Ohranjeni prizori na severni strani prikazujejo oznanjenje materi Ani, srečanje Joahima in Ane pri Zlatih vratih, Marijo v temlju in evharističnega Kristusa v spremstvu dveh angelov z orodji trpljenja. Na južni steni so freske Marijinega obiskanja, Jezusovega rojstva, obrezovanja, ter delno ohranjeni freski darovanja v templju in Marijinega kronanja.

Ohranjen je gotski Marijin kip iz 15. stoletja. Glavni baročni oltar iz leta 1474 je vrh rezbarske umetnosti tistega časa: v niši je Marijin kip, ob niši cesar sv. Henrik II. in žena sv. Kunigunda. Stranski oltarji iz leta 1699 so iz črnega marmorja z intarzijami, izdelal jih je Mihael Kuss iz Ljubljane. Sočasno so nastale slike za te oltarje: sv. Marija Magdalena (njen je tudi baročni prostostoječi kip pred cerkvijo); sv. Blaž, sv. Ana (Layerjevo delo), kipi so delo Valentina Vrbnika. Izdelal je tudi angele na severnih stranskih oltarjih.

Orgle imajo slikovito pročelje iz leta 1639, delo Pavla Rottemburgerja. Ogleda vredna je tudi baročna prižnica. V cerkvi je »zvon želja« iz leta 1534, ulit v Padovi. Tudi zvonik, ki stoji posebej, je doživel več prezidav, v njem pa so trije zvonovi. Po letu 1990 v cerkvici znova obhajajo bogoslužja, živa pa je tudi romarska dejavnost.

Vir: www.zupnija-bled.si / M. M. Š.

Foto: arhiv Družine (O. N.)