Gre za izjemno ambiciozno pobudo, ki s skupno predvideno vrednostjo 500 milijard dolarjev predstavlja eno najobsežnejših tehnoloških investicij v zgodovini. Z razvojem visokozmogljivih superračunalnikov in integracijo umetne inteligence v ključne sektorje, kot so zdravstvo, izobraževanje in nacionalna varnost, nameravajo utrditi tehnološko premoč ZDA, spodbuditi globalne inovacije in gospodarsko rast. Predstavniki tehnoloških velikanov so z očitnim navdušenjem obljubljali prihodnost, ki bo presegla meje sedanjega – stotisoče novih delovnih mest, gospodarsko rast in prelomne inovacije, ki naj bi koristile celotnemu človeštvu. »To je prelomnica za Ameriko in za svet,« je dejal izvršni direktor Oracla Larry Ellison.

Ta megalomanski projekt bo pomenil še en izjemen pospešek že tako nenadzorovanemu eksponentnemu razvoju umetne inteligence in robotike.

Odveč je poudarjati, da bo ta megalomanski projekt pomenil še en izjemen pospešek že tako nenadzorovanemu eksponentnemu razvoju umetne inteligence in robotike, ki se od septembra 2022 (prihod ChatGPT) odvija s tempom, ki ga do pred kratkim ni znal predvideti nihče. Mejniki, kot je »superinteligenca«, ko bo umetna inteligenca – povedano po domače – tako pametna kot vse človeštvo skupaj, so menda oddaljeni le še nekaj tisoč dni. Še pred nekaj leti so tudi največji tehnološki poznavalci ta mejnik postavljali v poznejša desetletja, nekateri celo v prihodnje stoletje.

Čemu tak uvod?

Gotovo se na tej točki že sprašujete, čemu tak uvod v rubriki »Cerkev z vizijo«? Ker želim kot streznitveni klic kar najbolj nedvoumno poudariti, da nas že v nekaj letih čaka tako silovit »bum-tresk« med oči, kot ga še nismo videli. Že v roku nekaj let se bodo začele zaradi tega silno pospešenega razvoja dogajati spremembe, s kakršnimi se človeštvo v svoji zgodovini ni srečalo še nikoli.

Tudi če se uresničijo vsi utopični scenariji, ki si jih predstavljajo šefi največjih podjetij, in jim uspe s pomočjo umetne inteligence ustvariti ne vem kako »svetlo« prihodnost, bo pred Cerkvijo odgovornost – in obenem priložnost – da na nov način hitro odgovori na velikanske družbene spremembe. Pri »hitrem odgovoru« nikakor ne mislim na to, da bi morala Cerkev kakorkoli spreminjati temelje svojega nauka, temveč, da bo čas, ki prihaja, zelo hitro prinesel povsem nove vrste izzivov, na katere v Cerkvi, v kateri smo čas vajeni meriti v stoletjih, nikakor nismo ustrezno pripravljeni.

Spremembe, ki prinašajo nova vprašanja

Ljudje običajno stremimo h kar se da lagodnemu življenju in s tem ni načeloma nič narobe. Tudi v naši družini smo se, ko smo pred letom dni kupili novejši družinski avto, v katerem smo se prvič srečali z avtomatskim menjalnikom, nanj zelo hitro navadili. Tako hitro, da me je žena že nekaj dni pozneje, ko je sedla v drugi avto z ročnim menjalnikom, v strahu poklicala in povedala, da avto »noče vžgati in čudno cuka«. Ko sem jo vprašal, ali je stisnila sklopko do konca, se je le zasmejala in rekla, da je nanjo povsem pozabila. V nekaj dneh.

Zdaj pa si predstavljajmo »utopičen« svet, kjer umetna inteligenca namesto ljudi naredi vse intelektualno delo.

Zdaj pa si predstavljajmo »utopičen« svet, kjer umetna inteligenca namesto ljudi naredi vse intelektualno delo; kjer roboti namesto nas opravijo vsa opravila in fizične naloge, okrog pa se vozimo s samovozečimi avtomobili. Ker dela nimamo več – saj so ga prevzeli zgornji pomočniki – prejemamo univerzalni temeljni dohodek, za »odklop« pa se več ne zabavamo s telefonom v dlaneh, temveč si čez oči poveznemo 3D očala, ki nas povedejo, v katerokoli virtualno »resničnost« se nam zahoče.

Kdo ali kaj je sploh človek?

Pomislimo, na kaj vse tak svet vpliva: človek se več ne more ponašati s svojo intelektualno superiornostjo, saj je računalnik pametnejši od njega. Ne more več iskati občutka lastne vrednosti v svoji »pridnosti« in delu, privlačnost pobega v virtualni svet pa je takšna, da se mu je skoraj nemogoče upreti. Kakšen je sploh še smisel vsega skupaj? Kdo sploh še je človek? Kakšna je njegova vrednost? Ali je »homo sapiens« sploh še potreben!? In potem še vprašanja, ki se tičejo odnosa vernikov do tega časa: Kako daleč naj si kristjan dovoli iti v uporabi tehnologije? Naj si v imenu sledenja razvoju tehnologije dovoli vgraditi v možgane Neuralinkov čip, ki ga promovira Elon Musk?

Edino človek je »capax Dei« – sposoben Boga.

Cerkev ima odgovore

Osebno sem prepričan, da bo oznanilo Božje odrešujoče ljubezni, ki je šla tako daleč, da se je utelesila v Kristusu in tako združila božje in človeško v eno, tisto, ki bo lahko rešilo še tako hitro spreminjajoči se svet. Edino človek je »capax Dei« – sposoben Boga. Katoličan, ki živi v posvečujoči milosti – je torej napolnjen s Svetim Duhom – je tempelj, kjer Bog prebiva v današnjem in bo prebival tudi v prihodnjem svetu. »Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga?« (1 Kor 6,19; SSP). V tem spoznanju je neskončna vrednost človeškega življenja, saj presega vse funkcionalne in tehnične vidike, ki jih lahko ponudi sodobna tehnologija.

Članek lahko v celoti preberete v reviji Božje okolje (1/2025).