Cerkev je danes v težkem položaju. Eden njenih osnovnih apostolatov je namreč dialog. Pri tem naj ne bi razlikovala ne po verski pripadnosti, ne po statusu in ne po tem, ali jo nekdo ljubi ali sovraži. Po Kristusovem zgledu naj dela dobro tudi tistim, ki jo sovražijo. In sem gotovo sodi odprtost za dialog: dialog znotraj Cerkve, med krščanskimi cerkvami, z drugimi verstvi in tudi z ateisti.

A časi so vse prej kot preprosti.

K pisanju te kolumne me je spodbudila objava Inštituta 8. marec, da bo Nika Kovač na konferenci v Vatikanu predstavila akcijo »Samo ljubezen«. Še danes ne vem, ali je bila napoved resnična ali zgolj ena v vrsti novic, pri katerih je težko ločiti dejstvo od spretno oblikovanega vtisa. A to niti ni bistveno. Ker sem napoved poobjavil in bil do nje izrazito nenaklonjen, so se pod objavo hitro oglasili dežurni provokatorji ter me prepričevali, da sem skrenil s poti odprtosti in dialoga.

Toda prav tu nastopi težava. Različne sociološke in psihološke raziskave že dolgo op...