Predstavnica dunajskega bioetičnega inštituta IMABE, Susanne Kummer, je izrekla ostro kritiko odnosa medijev do evtanazije 104-letnega Avstralca. Avstralski znanstvenik David Goodall si je minuli teden v Baslu vzel življenje s pomočjo švicarskega združenja »lifecircle« in partnerske organizacije »Exit International«. V Avstraliji je evtanazija, torej samomor z zdravniško pomočjo in usmrtitev na zahtevo, prepovedana, zato je Goodall poiskal pomoč v Švici. Botanik, ki je še pred dvema letoma predaval na univerzi, je imel za seboj že neuspel poskus samomora, življenje pa je želel končati zaradi starostne oslabelosti.



Mediji so Goodalla označili za »ikono evtanazije«, problematizira Kummerjeva. Svetovna medijska pozornost je bila neizmerna, zelo malo medijev pa je v povezavi z Goodallovim samomorom opozorilo na ponujeno pomoč za ljudi s samomorilnimi mislimi, je kritična avstrijska etičarka: »Primer Goodall bi moral medijske ustvarjalce privesti do tega, da bi v svojem poročanju v zvezi s samomorom razmišljali kritično.«

Mediji imajo namreč veliko odgovornost pri preprečevanju samomora: medtem ko o samomorih običajno poročajo kot o tragičnih novicah, kot se je to zgodilo v primeru DJ Avicia ali igralca Robina Williamsa, pa so evtanazijo v primeru Goodall po vsem svetu označili kot pogumno dejanje, na nek način usmerjeno v reševanje problema. Kummerjevi se to zdi »zelo problematično«, saj lahko pri ogroženih ljudeh sproži učinek posnemanja. Nasprotno pa bi primerno medijsko poročanje lahko imelo tudi protisamomorilski učinek.

Kummerjeva: »Mediji se morajo zavedati, da hote ali nehote ustvarjajo ozračje, v katerem se ostareli, bolni in ranljivi ljudje vse bolj počutijo pod pritiskom. Misel, da so nekomu v breme in da bi z družbeno sprejemljivo zgodnejšo smrtjo svojim bližnjim veliko prihranili, tudi finančno, je subtilno izražena v podpori evtanaziji.«

Avstrijska etičarka je še spomnila, da na Nizozemskem že razpravljajo o »tabletki zadnje volje« za ostarele, vendar zdrave ljudi. »Preveliko poudarjanje pomena samoodločanja je medtem pripeljalo do popolnega razvrednotenja življenja: če možnosti, kot je 'prostovoljna smrt starostnika', ocenjujemo pozitivno, je to zelo zaskrbljujoče znamenje,« opozarja Kummerjeva.

Ob tem poudarja, da je samomorilska ogroženost pri ostarelih resen problem, saj je vsak človek, ki si želi vzeti življenje, v hudi duševni stiski. Samomorilci potrebujejo človeka, ki jim bo v življenju stal ob strani, ne pa takšnega, ki mu bo podal kelih s strupom, je prepričana predstavnica bioetičnega inštituta.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T.S.)