Po zdaj že ustaljeni tradiciji dialoga med evropskimi Cerkvami in izmenjujočimi se predsedništvi Evropske zveze so se minulo sredo v Stockholmu sestali predstavniki Cerkva na Švedskem in v Evropi ter švedsko predsedništvo Evropske zveze. Švedska ministrica za evropske zadeve, dr. Cecilia Malmström, je cerkvene predstavnike sprejela na ministrstvu za zunanje zadeve.

Predstavniki Komisije škofovskih konferenc pri Evropski zvezi, Konference evropskih Cerkva in švedskih Cerkva so švedskemu predsedništvu izrazili globoko zaskrbljenost glede vpliva podnebnih sprememb na prihodnost človeštva in stvarstva. Posebej so izpostavili težko breme, ki ga zaradi podnebnih sprememb nosijo države v razvoju in ki ga bodo nase morale prevzeti prihodnje generacije. Ob tem so Evropsko zvezo spodbudili, naj prevzame odgovornost za bližnja pogajanja v Kopenhagnu, da bi s tem dosegla ambiciozen svetovni dogovor in s tem širila politiko okoljevarstvene pravice.

Razprava je tekla tudi o preseljevanju. Ker naj bi bil prihodnji evropski komisar zadolžen tako za preseljevanje kot za varnost, so cerkveni predstavniki poudarili, da je potrebno potegniti ostro ločnico med vprašanji preseljevanja in vprašanji varnosti. Spoštovati je potrebno dostojanstvo preseljencev, nanje ne bi smeli gledati kot na grožnjo za Evropsko zvezo. Preseljence bi morali obravnavati kot ‘milost in blagoslov’, tako kot vsako drugo človeško bitje. Cerkveni predstavniki so še pozvali Evropsko zvezo, naj okrepi boj proti kakršnikoli obliki trgovine z ljudmi in naj ves trud vloži v zaščito žrtev te trgovine.

V luči pogajanj za jedrsko razorožitev v okviru Organizacije Združenih narodov so izrazili svoje zaupanje švedskemu predsedništvu Evropske zveze, da bo posredovala skupen pozitiven odgovor na možnost ‘ničelne jedrske oborožitve’, ki jo je predlagal ameriški predsednik Barack Obama.

Sklicujoč se na Direktivo o enakosti, o kateri trenutno razpravljajo pri Svetu Evrope, so evropske Cerkve ponovno utrdile svoje stališče proti kakršnikoli obliki razlikovanja. Izrazile pa so skrb ob pomanjkanju zadostne pravne jasnosti o izvajanju direktive na področjih, ki niso v okviru pristojnosti Evropske zveze, denimo na področju izobraževanja. Pri tem so poudarile, da bi morala vsaka zakonodaja, ki določa enakopravno obravnavo, zagotavljati spoštovanje vseh pravic in svoboščin, denimo verske svobode in svobode govora.

Ob koncu srečanja so cerkveni predstavniki načeli še temo dialoga med Cerkvami in ustanovami Evropske zveze. Ta dialog, ki že nekaj let velja za ustaljeno tradicijo, bo še okrepljen, ko bo v veljavo stopila Lizbonska pogodba. Tako švedsko predsedništvo Evropske zveze kot predstavniki Cerkva vztrajajo pri potrebi za dialog, ki je odprt za najrazličnejša vprašanja. Okrepiti bi ga bilo potrebo tako na evropski kot na nacionalni ravni. Srečanje s švedskim predsedništvom je odličen zgled odprtosti tovrstnega dialoga. Ustvarja ozračje zaupanja in je dober znak za prihodnost dialoga.