Senat parlamenta na Češkem je minulo sredo zavrnil denacionalizacijski zakon, ki je bil pred tem sprejet v poslanskem domu. Že pred glasovanjem je bilo pričakovati, da enainosemdeset članov zgornjega doma zakonskega predloga o vračanju premoženja Cerkvam in verskim skupnostim ter o novi ureditvi odnosov med Cerkvami in državo in plačilu odškodnin ne bo sprejelo. Izmed šestinsedemdesetih prisotnih je triinštirideset članov glasovalo proti zakonu, triintrideset pa je predlog podprlo. S tem se osnutek zakona vrača v poslanski dom.

Izid glasovanja odseva polarizacijo strankarskega življenja na Češkem: prisotni člani leve politične opcije, socialdemokratov in komunistov, so glasovali proti zakonu; senatorji vladnih strank, županovega gibanja, neodvisnih strank ter krščanskih demokratov, ki so trenutno prisotni le v zgornjem domu, so predlog podprli.

Ker so vsi senatorji krščanskih demokratov glasovali za podporo zakonskega predloga, to pomeni, da je njihovemu strankarskemu vodji Pavlu Belobradku v zadnjem trenutku uspelo vse senatorje svoje politične opcije prepričati do enotnega mnenja, kajti še na predvečer glasovanja je polovica nasprotovala osnutku omenjenega zakona. Trije senatorji, ki se s predlogom niso strinjali, med njimi je tudi nekdanji češki disident Petr Pithart, so imeli predvsem pomisleke zaradi časovnega roka morebitnega drugega branja v poslanskem domu, ki bo sovpadlo z jesenskimi parlamentarnimi volitvami.

Ali bo zakon o vračanju premoženja Cerkvam in verskim skupnostim pri drugem in odločilnem branju v poslanskem domu sprejet, je precej vprašljivo. Pri prvem branju je za sprejetje zadostovalo triindevetdeset poslanskih glasov, pri drugem pa bo potreben stoen glas izmed skupno dvestotih poslancev. Po javnomnenjski raziskavi okoli 80% prebivalstva denacionalizacijo vsaj v takšni obliki, kot jo predlaga trenutni zakonski osnutek, v času gospodarske krize zavrača, zato morajo tudi desnosredinske stranke upoštevati voljo ljudstva. Tudi če bi zakonski osnutek sprejeli v zgornjem domu parlamenta, pa ostaja odprto vprašanje, ali bi izid glasovanja priznal češki predsednik Vaclav Klaus.