Če želimo doumeti skrivnost človeškega življenja, se morajo vse znanosti boriti proti osamitvi in tesno sodelovati med seboj z eno samo skupno nalogo, z iskanjem resnice.

Papež Benedikt XVI. je to izpostavil v svojem nagovoru udeležencem kongresa o 'Novih možnostih genetike in tveganjih evgenike', ki ga je minuli konec tedna v Vatikanu priredila Papeška akademija za življenje. O kongresu, ki je sovpadel s 15. generalno skupščino Akademije, smo poročali tudi na naši spletni strani.

Benedikt XVI. priznava 'ogromne korake', ki jih dosega genetika, in 'njen izreden pomen med biološkimi vedami'. Z odkrivanjem genskih okvar je olajšano diagnosticiranje dedno prenosljivih bolezni, obenem pa to omogoča razvoj terapevtskih zdravljenj, ki v določenih primerih lahko vodijo tudi do popolnega ozdravljenja.

Po papeževih besedah delo znanstvenikov na tako zapletenih in dragocenih področjih zahteva posebno podporo. Ta vključuje predvsem sodelovanje med različnimi znanostmi, ki je nujno potrebno, če želimo doseči učinkovite rezultate in pristen napredek za vse človeštvo.

Z interdisciplinarnim sodelovanjem se izognemo nevarnostim genetskega 'krčenja', ki bi osebo označil le kot zapis genskih informacij. Kot je povedal papež, je človek mnogo več kot vse, kar tvori človeško telo; človek s seboj nosi moč misli, ki ga vedno priteguje k resnici o sebi in svetu. Vsak človek je, tako papež, več kot le skupek genov, in človeška oseba nikoli ne sme biti skrčena le na reprodukcijo novega primerka človeške vrste, kot se dogaja pri živalih, kajti 'vsak pojav novega človeka na svetu je novo stvarjenje'.

Kongresa o 'Novih možnostih genetike in tveganjih evgenike' v Vatikanu se je udeležila tudi predsednica slovenskega Gibanja za življenje, s. Mirjam Cvelbar. Njeno poročilo bo predvidoma objavljeno v 9. številki Družine.