Papež Benedikt XVI. je v velikonočni noči poudaril odgovornost človeštva do celotnega stvarstva. Kot je dejal v svojem nagovoru med velikonočno vigilijo v baziliki sv. Petra v Vatikanu, človek ni naključni rezultat evolucije na obrobju vesolja, saj bi bilo v tem primeru naše življenje brez smisla ali pa celo moteči dejavnik narave. Med slovesno sveto mašo je papež šestim osebam podelil zakrament svetega krsta, med novokrščenci pa so bili med drugim ena Švicarka, ena Rusinja in ena Kitajka.

Svet je rezultat stvariteljskega razuma Boga Očeta, je poudaril Benedikt XVI. Na začetku vseh stvari ni nastalo nekaj nerazumnega ali nesvobodnega. Izvor vseh stvari je ‘stvariteljski razum, ljubezen, svoboda’. Vprašanje, ali obstaja primat nerazuma ali razuma, je bilo vernikom odgovorjeno že s stvariteljskim dejanjem Boga.

Kljub temu pa človek razum in svobodo zlorablja, je dejal papež. Nasprotovanje stvarstvu se kot ‘debela temna nit’ vleče skozi celotno stvarstvo in človeštvo, vseeno pa naš svet in življenje na njem ostajata dobra, saj na čelu venomer stojita ‘dobri razum in stvariteljska ljubezen Boga’.

Mlada Cerkev je namesto sabata, dneva počitka po stvarjenju, v središče postavila nedeljo kot dan vstajenja. Z vstajenjem od mrtvih se je odprl ‘nov način življenja, nova razsežnost stvarstva’. S tem je nedelja, je pojasnil papež, na nov način postala dan stvarjenja, dan novega stvarjenja’. Cerkev ga obhaja, saj od Jezusovega vstajenja o mrtvih dalje velja, da je razum močnejši od nerazuma, da je resnica močnejša od laži in da je ljubezen močnejša od smrti.