ComECE v Bruslju o umetni inteligenci in duševnem zdravju
ComECE v Bruslju o umetni inteligenci in duševnem zdravju
Glavna tema letošnjega srečanja je bila etična uporaba umetne inteligence. Glavni impulz za pogovor je posredoval raziskovalec s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani doc. dr. Octavian Machidon, ki je predstavil raziskavo o moralnih mejah, ki jih tehnološki razvoj ne bi smel prestopiti. Umetna inteligenca prinaša izjemne možnosti za razvoj znanosti, izobraževanja, zdravstva in gospodarstva, hkrati pa odpira temeljna vprašanja o prihodnosti človeštva.
Glavni predavatelji. FOTO: arhiv R. G.
Posebno pozornost so člani komisije namenili razvoju umetne superinteligence, ki bi lahko presegla človeške sposobnosti in se samostojno izboljševala. Temeljno etično načelo mora ostati, da človek ohrani dejanski nadzor nad tehnologijo in da razvoj ne sme preseči meja, pri katerih tega nadzora ni več mogoče zagotoviti. Drugo pomembno vprašanje je vpliv umetne inteligence na medčloveške odnose. Vse več ljudi, zlasti mladih, vzpostavlja čustvene vezi s pogovornimi sistemi umetne inteligence. Ti lahko ustvarjajo vtis razumevanja, bližine in naklonjenosti, vendar ne morejo nadomestiti pristnih človeških odnosov. Posebej problematično bi bilo, če bi tehnologija izkoriščala človekovo osamljenost in ranljivost ter spodbujala čustveno odvisnost. V razpravi so člani komisije poudarili odgovornost Evropske unije, da z ustrezno zakonodajo zaščiti človekovo dostojanstvo, demokracijo, dostojanstvo dela in temeljne človekove pravice. Pri tem je pomembno izhodišče Evropski akt o umetni inteligenci iz leta 2024, ki pa potrebuje tudi ustrezno izvajanje in dopolnjevanje.
Posebej skrb vzbujajo težave mladih, ki se soočajo z osamljenostjo, negotovostjo glede prihodnosti in strahovi pred vojnami, podnebnimi spremembami ter gospodarsko nestabilnostjo.
Drugi vsebinski poudarek srečanja je bila skrb za duševno zdravje. Evropska poslanka Andrea Wechsler je predstavila prizadevanja evropskih institucij na tem področju. Posebej skrb vzbujajo težave mladih, ki se soočajo z osamljenostjo, negotovostjo glede prihodnosti in strahovi pred vojnami, podnebnimi spremembami ter gospodarsko nestabilnostjo. Predstavnica Caritas Europa Ina Delić je opozorila na pomen skupnosti in občutka pripadnosti za duševno zdravje mladih. V evropskem projektu sodeluje tudi slovenska Mlada Karitas. Ob koncu srečanja je Elaine Camillo da Silva predstavila nove smernice za pastoralno spremljanje ljudi z duševnimi težavami, pripravljene v sodelovanju z Dikasterijem za služenje celostnemu človeškemu razvoju. Dokument poudarja pomen poslušanja, zaupanja, medsebojne povezanosti in upanja. Cerkev je poklicana ustvarjati prostor, kjer se človek v svoji ranljivosti počuti sprejetega in ni prepuščen samemu sebi. Pastoralna skrb mora ob tem sodelovati tudi s strokovnjaki s področja duševnega zdravja.
Razprava udeležencev. FOTO: arhiv R. G.
Obe temi srečanja povezuje temeljno sporočilo krščanske antropologije: človekovo dostojanstvo ni odvisno od njegove učinkovitosti, sposobnosti ali zdravja. Tehnološki in družbeni razvoj morata biti usmerjena v dobro človeka, krepitev pristnih odnosov in oblikovanje solidarne družbe. Člani komisije smo spregovorili še o aktualnih etičnih vprašanjih iz posameznih držav.



