Papež je zdravnike in negovalce v luči težav z zdravstvenim varstvom v številnih državah spodbudil k večjemu zaupanju sebi in sistemu. Od odgovornih pogosto sliši, da ne morejo delati čudežev – ker imajo recimo na voljo omejena finančna sredstva, je sveti oče dejal na ponedeljkovi konferenci o etiki v zdravstveni oskrbi.

Takšne pritožbe so sicer upravičene, meni Frančišek: »Toda čudež ne pomeni, da je treba storiti nekaj nemogočega.« Čudež je v tem, da k bolniku pristopimo kot k bratu. Pomembno je, da v vsakem bolniku »prepoznamo neizmerljivo vrednost njegovega človeškega dostojanstva«. Čudež ni dejanje, s katerim bi naenkrat rešili vse težave zdravstvenega sistema. Dosti bolj nujen je ustrezen odnos, kajti v tem primeru je mogoča tudi sprememba odnosa v družbi, je prepričan papež.

Človekovo sočustvovanje in spremljanje bolnika je tudi prava pot za odpravo negativne sence evtanazije, čeprav marsikje po svetu še vedno težijo k legalizaciji tovrstne prakse. Toda če se neozdravljivo bolni človek počuti ljubljenega, spoštovanega in sprejetega, bo ta senca izginila sama od sebe.

Papež je v nagovoru še opozoril, da je odnos med zdravnikom in pacientom močno preobremenjen z birokracijo in pogodbenimi klavzulami. Če to postane odločilni dejavnik v tem odnosu, je med njima močno načeto zaupanje. »Boriti se moramo, da bo ta vez globoke človečnosti ostala nedotaknjena,« je spodbudil sveti oče.

Vir: kath.net
Foto: splet