Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Cvetna nedelja in bogoslužja slovenskih škofov

Objava: 23. 03. 2010 / 10:28
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:08
Ustavi predvajanje Nalaganje

Cvetna nedelja in bogoslužja slovenskih škofov

S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na veliko noč, ki je največji krščanski praznik

V katoliški Cerkvi bomo v nedeljo, 28. marca 2010, obhajali šesto postno ali cvetno nedeljo. S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na veliko noč, ki je največji krščanski praznik.

Cvetna ali oljčna nedelja je prvi dan velikega tedna, ko bogoslužno dogajanje predstavlja Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Obredi cvetne nedelje, zlasti procesija z zelenjem in branje evangeljskega poročila o Jezusovem trpljenju (pasijon), izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju. Tradicija blagoslavljanja zelenja se je začela pojavljati v 7. stoletju. Po vzorcu jeruzalemskega bogoslužja so urejeni tudi sedanji obredi, ki so bili prenovljeni med t. i. liturgičnim gibanjem med leti 1951 in 1955. Dokončno obliko so dobili po drugem vatikanskem koncilu (1962–1965).

Cvetna nedelja je vsebinsko povezana z velikim petkom, ko se spominjamo Gospodovega trpljenja in smrti na križu, na oba dneva pa pri bogoslužju prebiramo odlomke o Jezusovem trpljenju in smrti.

Posebnost svete maše na cvetno nedeljo je začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesemo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki zbirajo in povezujejo po posebnih krajevnih navadah in blagoslovljenega odnesejo domov. V ospredju bogoslužja cvetne nedelje ni blagoslov zelenja, temveč procesija v čast Kristusu Kralju.

Med sveto mašo poteka slovesno branje ali petje pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poročajo o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu v grob. Duhovnik in drugi bogoslužni sodelavci oblečejo rdeča bogoslužna oblačila, ki simbolizirajo trpljenje in pasijon.

Simbolika cvetne nedelje

Bogoslužje, ki poteka od cvetne do velikonočne nedelje, zaznamuje bogata simbolika, ki pomaga h globljemu razumevanju jedra krščanskega verovanja.

Na cvetno nedeljo izstopajo trije simboli: pot, zelenje in vzklik hozana. Nomadsko ljudstvo Izrael je svojo zgodovino razumelo kot popotovanje, ki se je začelo s praočetom Abrahamom, ki se je po Božjem klicu odpravil na pot v obljubljeno deželo. Simbol poti nastopa tudi v Jezusovem življenju (prim. Mt 7,13 in sl.; 19,29; 22,16) in doseže vrhunec v izreku: 'Jaz sem pot, resnica in življenje' (prim. Jn 14,6a). Verniki v spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem oblikujejo procesijo, ki se začenja na prostem in se zaključi v bogoslužnem prostoru.

Jezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem, ki je v naših krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma s pripravo oljčnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo, ki je simbol miru in sprave (prim. 1 Mz 8,11), zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Palmove veje, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez, so simbol zmagoslavja in kraljevanja, zato so Jezusa pozdravljali kot kralja, ki prihaja v Jeruzalem.

Ob vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa, ki je jezdil na oslu, pozdravljali z vzkliki hozana, s čimer so izražali vero v Kristusa kot v kralja in Odrešenika. Beseda hozana je sicer v vsakodnevni bogoslužni rabi pri sv. maši, saj kristjani s to molitvijo pred povzdigovanjem izpovedujemo vero v Odrešenika v podobi posvečenega kruha in vina.

Evangeljsko poročilo o pasijonu in obredi cvetne nedelje uvedejo vernike v dogodke velikega tridnevja ter ponudijo panoramski pregled nad celotnim dogajanjem. Bogoslužje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnejše dogodke Kristusove zadnje večerje, trpljenja in smrti, ki jih Cerkev na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto obhaja posamično in bolj poglobljeno.


Svete maše, ki jih bodo škofje darovali na cvetno nedeljo

Na cvetno nedeljo, 28. marca 2010, bodo slovenski škofje darovali sv. maše po naslednjem razporedu:

- Škof Metod Pirih bo po blagoslovu zelenja ob 10.00 daroval sveto mašo v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru.

- Pomožni škof Anton Jamnik bo ob 9.00 na dvorišču nadškofijske stavbe blagoslovil zelenje in nato v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani daroval sveto mašo.

- Nadškof Franc Kramberger bo po blagoslovu zelenja ob 10.00 v stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru daroval sveto mašo. Mariborski nadškof pomočnik Marijan Turnšek bo ob 10.00 daroval sveto mašo v Ljubnem ob Savinji. Upokojeni pomožni škof Jožef Smej bo ob 10.30 daroval sveto mašo v Kostrivnici.

- Škof Peter Štumpf bo po blagoslovu zelenja ob 10.00 sveto mašo daroval v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti.

- Škof Andrej Glavan ob 9.00 na škofijskem dvorišču blagoslovil zelenje. Sledila bo procesija v stolno cerkev sv. Nikolaja v Novem mestu, kjer bo sveta maša, med katero bo zbor prepeval pasijon.

- Celjski opat Marjan Jezernik bo ob 10.00 vodil blagoslov oljk in zelenja pri Slomškovem spomeniku pred stolno cerkvijo sv. Danijela. Po procesiji bo v cerkvi slovesno bogoslužje z branjem pasijona.

Razlago praznika in razpored svetih maš smo povzeli po Tiskovnem uradu SŠK.

Kupi v trgovini

Oče, zgodi se tvoja volja
Molitveniki
1,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh