Na cvetno nedeljo prinesemo v cerkev beganice, gubanice, butare, presmece, pušlje, dreneke, potice, peglje, snope, prajtlje, nekateri menda celo – Bog se nas usmili! – močerade, spet drugi zgolj(!) oljčne veje, odvisno pač od tega, kje živite in kako so vaši predniki poimenovali tisti šop zelenja, ki ga prinesete k blagoslovu.

Ker sem doma, kjer sem pač doma, bom spregovoril o beganici oziroma o »began'ci«, kot ji rečemo. Pisatelj Finžgar je zapisal, da mora v njej biti »sedemero lesov«, kar da pomeni sedem zakramentov, in jih potem tudi našteje: vrba, leska, cvetoč dren, črnež, hudales, bršljan in brinje. Zanimivo bi bilo dognati, kateri les predstavlja katerega od zakramentov in seveda zakaj, a priznam, da sem prelen za tovrstno analizo, predvsem pa premalo izobražen, saj na primer ne vem niti tega, kakšne sorte drevo ali grm je črnež, in mi pri tem nista v pomoč ne Wikipedia ne Fran.

Sedem je zanimiva številka. In ni sedem le zakramentov, tudi naglavnih grehov je sedem: jeza, napuh,...