»Nekateri grejo k birmi samo zato, da potem naredijo 'kljukico' in po birmi pravzaprav odidejo iz Cerkve,« je ena izmed prvih ugotovitev pogovora o mladih in birmi. Drzno? Morda, a ne moremo reči, da to ni res. Lucija Kovač, mladinska animatorka in voditeljica otroškega ter mladinskega zbora, nadaljuje svojo tezo: »To so mladi, ki niso imeli resnega namena, da bi v Cerkvi ostali. Ostanejo pa tisti, ki so bili že prej aktivni in vključeni v aktivnosti župnije.«

Brat Domen Iljaš, frančiškanski bogoslovec in študent 5. letnika, ima s tem celo osebno izkušnjo, saj si je že pred birmo rekel, da po birmi »gre«. Zanj je bila temeljna spodbuda, da ni le ostal, temveč kmalu po birmi postal zelo aktiven član domače koseške župnije, njegov župnik. Ko je namreč slednji začutil, da Domen razmišlja o tem, da bi po birmi prekinil stike z župnijo, ga je zadolžil za animatorja. »S takim otrokom se je treba več ukvarjati. Župnik je izbral prav mene, da bom animator na oratoriju. V začetku se mi je zdelo...