Ministrstvo za obrambo je v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve in javno upravo, Policijo ter Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč v začetku oktobra pozvalo svojce žrtev vojnega in povojnega nasilja k sodelovanju pri postopkih ugotavljanja identitete žrtev.

Novela Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki je v veljavi od začetka letošnjega junija, je med drugim vzpostavila pravno podlago za nadaljevanje postopkov identifikacije žrtev, katerih posmrtni ostanki so bili odkriti v prikritih vojnih grobiščih. Pomemben del postopka je primerjava genetskih profilov, pridobljenih iz posmrtnih ostankov, z genetskimi profili njihovih bioloških sorodnikov. Pristojni zato k sodelovanju vabijo vse osebe, ki menijo, da je lahko njihov svojec oziroma prednik med žrtvami vojnega ali povojnega nasilja, in so pripravljene sodelovati pri postopku identifikacije.

Svojci se bodo lahko 17. in 19. novembra zglasili na eni izmed določenih policijskih enot, kjer bo po opravljenem pogovoru in pridobitvi potrebnih podatkov ter na podlagi njihove predhodne privolitve odvzet bris ustne sluznice. Iz referenčnega biološkega vzorca bo izdelan genetski profil, namenjen primerjavi z genetskimi profili, pridobljenimi iz posmrtnih ostankov žrtev. 

Postopek, ki je nekaj edinstvenega v slovenskem vzpostavljanju tranzicijske pravičnosti, razumljivo sproža veliko vprašanj. Odgovarjamo na nekatera, ki prihajajo do izraza tudi pri informativnih srečanjih v organizaciji Nove Slovenske zaveze.

Čim gostejša bo mreža referenčnih vzorcev, tem večja bo možnost, da bo »ujela« DNK profil, pridobljen iz posmrtnih ostankov izkopanih žrtev.

Ali naj družine za oddajo vzorca DNK in posredovanje drugih podatkov izberejo le enega »reprezentanta«, ki je sorodstveno najbliže pogrešanemu svojcu?

Odgovor na to vprašanje je jasen ne. Pristojni želijo k oddaji vzorca spodbuditi različne sorodnike iste žrtve, saj bo več vzorcev dalo boljše možnosti za identifikacijo. Želijo spodbuditi predvsem tiste, ki so z žrtvami v najbližjem sorodstvu (brat, sestra, sin, hči, vnuk ali vnukinja), a hkrati vsekakor povabiti tudi nečake, bratrance in druge krvne sorodnike, da se odzovejo. Povedano nazorno: čim gostejša bo mreža referenčnih vzorcev, tem večja bo možnost, da bo »ujela« DNK profil, pridobljen iz posmrtnih ostankov izkopanih žrtev.

Ali je postopek povezan z izpolnjevanjem obrazcev?

Da. Bistvena je izjava svojca, s katero bo posredoval pomembne informacije o pogrešani žrtvi. Za to je oblikovan uradni obrazec, ki ga bo v pogovoru s svojcem na policijski upravi izpolnil kriminalist, zelo pa je priporočljivo, da svojci to izjavo (dosegljiva je tudi na spletni strani zaveza.si), če je le mogoče, izpolnijo vnaprej; s tem bodo namreč omogočili bistveno krajšo izvedbo postopka, saj bo kriminalist podatke hitreje vnesel v uradni obrazec.

Pristojni priporočajo, da se družine pogrešanih v čim širšem krogu predhodno pogovorijo, oživijo spomin na svojce, skušajo zbrati in tudi uskladiti čim več podatkov o posamezniku.

Katere podatke je treba vnesti v to izjavo?

Gre za več sklopov podatkov:

(1) osebni podatki žrtve (ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, zakonski stan, držav-
ljanstvo, naslov prebivališča, poklic, interesi, zanimanja in posebna znanja oziroma veščine, morebitna pripadnost vojaški enoti oziroma formaciji);

(2) podatki v zvezi z izginotjem (datum in čas izginotja oziroma zadnjega videnja ali stika; kraj izginotja oziroma zadnjega videnja ali stika; opis okoliščin izginotja, informacije o morebitnem kraju pridržanja, odhoda, smrti oziroma pokopa);

(3) osebni opis in predmeti žrtve (ali je denimo nosil očala ali druge pripomočke; ali je nosil značilen nakit, uro, svetinjice; opis oblačil in obutve; telesne posebnosti in zdravstveni podatki, kot so morebitne operacije, zlomi, poškodbe, prirojene ali pridobljene telesne značilnosti in nepravilnosti, proteze, odsotnost okončin; zobozdravstveni podatki, kot so zobne proteze, zlate plombe, mostički, izdrti ali manjkajoči zobje …).

(4) v izjavo pa bo mogoče zapisati tudi druge informacije, ki jih svojci smatrajo za pomembne, in dodati morebitne priloge.

Kaj terja čim bolj točna in verodostojna priprava teh podatkov?

Pristojni priporočajo, da se družine pogrešanih v čim širšem krogu predhodno pogovorijo, oživijo spomin na svojce, skušajo zbrati in tudi uskladiti čim več podatkov o posamezniku. Čim bolje bodo pripravljeni, tem hitreje bo tekel postopek na policijskih upravah (v tem primeru predvidoma okoli 20 minut) in večja bo možnost za morebitno identifikacijo.

Kaj pa, če je o okoliščinah izginotja svojca malo ali celo nič znanega?

Za sodelovanje ni treba poznati natančnega kraja, kjer naj bi bila pogrešana oseba pokopana, prav tako ni treba imeti dokumentacije o njenem izginotju. Pomembne so predvsem informacije o osebi, za katero svojci menijo, da je bila žrtev vojnega ali povojnega nasilja, ter morebitni podatki o okoliščinah njenega izginotja oziroma smrti.

Kako bo potekalo jemanje vzorcev DNK?

Tehnik na policijski upravi bo po posebnem protokolu odvzel dva brisa ustne sluznice in ju shranil v zapečateno papirno embalažo, ki preprečuje kakšno koli kontaminacijo ali propadanje in zagotavlja dosledno sledljivost. Sodelujoči vsaj pol ure pred odvzemom ne sme jesti, kaditi, tudi ne preveč splakovati ust, da bodo vzeti vzorci čim bolj kakovostni. Odvzem je seveda popolnoma neboleč in preprost ter hitro opravljen.

Referenčni vzorec svojca se ob preklicu privolitve ali po uspešno opravljeni identifikaciji žrtev uniči, z njim povezani profil DNK pa izbriše.

Ali bodo v tem postopku pridobljeni vzorci DNK lahko uporabljeni še za kaj drugega?

Odgovor je dosleden ne. Pravilnik, ki ureja to področje, določa: Profili DNK, pridobljeni iz vzorcev posmrtnih ostankov in referenčnih vzorcev svojcev, se uporabljajo izključno za identifikacijo žrtev prikritih vojnih grobišč. Referenčni vzorec svojca se ob preklicu privolitve ali po uspešno opravljeni identifikaciji žrtev uniči, z njim povezani profil DNK pa izbriše, razen če se še uporablja za identifikacijo druge pogrešane žrtve istega svojca. V tem primeru se referenčni vzorec svojca in profil hranita in uporabljata izključno v ta namen.

Za ponazoritev navajamo konkreten primer: v družini pogrešajo dva svojca; če je pri enem identifikacija uspešna, bodo vzorci svojcev ostali v bazi podatkov, da bi morda kdaj v prihodnje prišlo do identifikacije tudi drugega svojca. Ko pa bi bila identificirana oba, se vzorci uničijo. V celotnem postopku je zagotovljena popolna zaupnost podatkov.

Nekateri svojci žrtev so v preteklosti že oddajali vzorce za primerjavo z DNK profili žrtev, izkopanih iz nekaterih morišč. Ali je zaželeno tudi njihovo sodelovanje?

Da. V preteklih postopkih je namreč veljalo, da se vzorci hranijo le izredno kratek čas, torej so že izbrisani. Sedanji pravilnik pa, kot že zapisano, določa, da se vzorci hranijo do uspešne identifikacije oz. morebitnega preklica soglasja.

Za vse starejše, onemogle ali tiste, ki iz drugih razlogov ne bodo mogli 17. in 19. novembra priti na katero izmed izbranih policijskih uprav, sta na voljo kontakta policije (01 428 49 14; svojci.zrtev@policija.si), kamor bodo lahko sporočili (ali pa bodo namesto njih to sporočili sorodniki) svojo željo po oddaji vzorcev in jih bodo tehniki obiskali na domu.

Kje bo mogoče oddati DNK vzorce?

Razgovori in odvzemi brisov ustne sluznice bodo v prvi fazi potekali v torek, 17. novembra, in v četrtek, 19. novembra, od 7. do 19. ure, na naslednjih lokacijah:

• Policijska uprava Novo mesto (Ljubljanska cesta 30, Novo mesto)
• Policijska uprava Nova Gorica (Sedejeva ulica 11, Nova Gorica)
• Policijska uprava Murska Sobota (Ulica arhitekta Novaka 5, Murska Sobota)
• Policijska postaja Koper (Ljubljanska cesta 8, Koper)
• Policijska postaja Ljubljana Moste (Tovarniška ulica 50, Ljubljana)
• Policijska postaja Celje (Ljubljanska cesta 12, Celje)
• Policijska postaja Slovenj Gradec (Francetova cesta 9, Slovenj Gradec)
• Policijska uprava Kranj (Bleiweisova cesta 3, Kranj)
• Policijska uprava Maribor (Maistrova ulica 2, Maribor)

Policija torej organizira odvzem brisov na devetih lokacijah po Sloveniji. Ali gre za kakršnokoli »krajevno pristojnost« in morajo zainteresirani izbrati policijsko upravo na svojem območju?

Ne. Svojci se lahko oglasijo na katerikoli lokaciji, ne glede na svoje prebivališče. Vse lokacije so izbrane tako, da je mogoč čim lažji dostop. Pristojni bodo tam na voljo ves dan, od 7. do 19. ure.

Mnogi ostareli sorodniki žrtev ne morejo priti na izbrane policijske uprave. Ali je njihovo sodelovanje vendarle omogočeno?

Odgovor je pritrdilen. Za vse starejše, onemogle ali tiste, ki iz drugih razlogov ne bodo mogli 17. in 19. novembra priti na katero izmed izbranih policijskih uprav, sta na voljo kontakta policije (01 428 49 14; svojci.zrtev@policija.si), kamor bodo lahko sporočili (ali pa bodo namesto njih to sporočili sorodniki) svojo željo po oddaji vzorcev in jih bodo tehniki obiskali na domu.

Ali lahko v teh postopkih sodelujejo tudi sorodniki, ki živijo v tujini?

Da, tudi oni so seveda povabljeni k oddaji vzorcev. Na veleposlaništvih in konzularnih predstavništvih bodo predvidoma na voljo kompleti za jemanje vzorcev in navodila, kako to storiti. Vprašanja in obrazci bodo prevedeni v svetovne jezike, da se bodo lažje premostile jezikovne razlike. Tudi tujcem bo na voljo možnost, da se obrnejo na Novo Slovensko zavezo ali na policijo s pomočjo telefonskih številk ali elektronske pošte ter prejmejo pomoč in navodila za sodelovanje.

Morda se kdo sprašuje o smiselnosti sodelovanja, ker ima podatke, da je bil pogrešani svojec ubit denimo na območju Starega Hrastnika ali teharske deponije, kjer ga zelo verjetno ne bo mogoče odkriti. Ali naj kljub temu odda vzorec?

Da. Kaj se bo dogajalo v prihodnosti, kaj bo morda izvedljivo, pa se danes zdi neizvedljivo, ni mogoče predvideti. Ne nazadnje: javni poziv k množičnemu oddajanju vzorcev DNK se je še pred nekaj leti zdel »misija nemogoče«, zdaj pa smo tik pred njegovo prvo izvedbo. Storiti velja zatorej vse, kar je v naši moči, da ostaja odprta možnost identifikacije za vse pogrešane, tudi če so obeti za uspeh še tako majhni in nepredvidljivi.

V krajih, kjer bo izkazan dovolj množičen interes, bo v prihodnje lahko organiziran terenski obisk kriminalistov in tehnikov.

Ali bosta 17. in 19. november edini priložnosti za oddajo vzorcev?

Ne, gre za prvi krog zbiranja vzorcev, ki pa bo seveda izredno pomemben, saj bo pokazal dejanski interes svojcev, da naredijo konkretne korake za to, da se anonimne kosti povežejo s konkretnim imenom in krajem smrti. V krajih, kjer bo izkazan dovolj množičen interes, bo v prihodnje lahko organiziran terenski obisk kriminalistov in tehnikov.

Svojcem, ki bodo to izrecno želeli, bo ob morebitni uspešni identifikaciji za pokop v družinskem grobu izročena stegnenica, v skupnem grobu pa bodo pokopani ostali deli posmrtnih ostankov.

Kaj se zgodi, če je identifikacija uspešna?

Pristojni o tem obvestijo svojce (ker bodo identifikacijski postopki terjali daljši čas, je priporočeno, da je sporočenih več naslovov za obveščanje). Če svojci izrazijo interes za prevzem in pokop identificiranih posmrtnih ostankov v družinski grob, se izvede predaja in o tem sestavi zapisnik. Za veliko večino žrtev iz prikritih morišč je jasno, da niso ohranjena celotna okostja. Za namen identifikacije se v kostnici v Škofji Loki hranijo (praviloma desne) stegnenice, iz katerih je mogoče pridobiti najbolj kakovostne profile DNK. Svojcem, ki bodo to izrecno želeli, bo ob morebitni uspešni identifikaciji za pokop v družinskem grobu izročena stegnenica, v skupnem grobu pa bodo pokopani ostali deli posmrtnih ostankov.