Od aprila do septembra 2022 so arheologi v breznu pod Macesnovo gorico izkopali posmrtne ostanke 3.450 moških, umorjenih od 2. do 10. junija 1945. 

Jamo so delno minirali že med pobijanjem leta 1945, veliko miniranje pa je bilo šele čez okoli deset let, ko so razstrelili celoten strop jame.

Da so lahko odkrili posmrtne ostanke umorjenih, so morali izkopati okoli tri tisoč kubičnih metrov razstreljene kamnine. Zaradi razdrobljenosti kosti povsem natančno štetje žrtev ni bilo možno. Bilo jih je vsaj 3.450 in verjetno ne več kot 3.500. Okoli polovica jih je bilo starih nad 24 let, četrtina jih je bilo starih med 20 in 23 let, četrtina pa manj kot dvajset let. Nobeden ni bil mlajši od 14 let. Vsi so bili moški.

Med izkopom posmrtnih ostankov je bilo najdenih več kot 10.000 predmetov. Večina predmetov je pripadala žrtvam, več kot 1.600 pa storilcem.

Pričevanje pobeglih iz Jame pod Macesnovo gorico in raziskave med letoma 1990 in 2017, predvsem med 2019 in 2022 so potrdile, da je bila Jama pod Macesnovo gorico morišče in grobišče slovenskih vojnih ujetnikov. Prizorišče bratomora in z vsemi sredstvi varovani tabu titoizma.

Odlomek iz knjige:

Naj z nekaj primeri umestim šesto poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč v obzorja Philippa Ariesa in Thomasa W. Laquerja. Njuni knjigi nam povesta, da kulturo in civilizacijo narekuje naš odnos do mrtvih, ali drugače povedano, da mrtvi delajo za nas. In seveda se tako godi tudi z nekulturo in neciviliziranostjo oz. mrtvi delajo proti nam.

Ciniki

Leta 2015 je izšla knjiga Thomasa W. Laquerja, v kateri poudari, da je eden od gradnikov človeške civilizacije prav večno odgovarjanje na vprašanje, kaj živi počnemo s trupli soljudi. Laquer izhaja iz tega, da civilizacije na svoje načine zavračajo metanje mrtvih človeških teles kot odpadkov. 

Diogen je kot cinik določil, naj ga ne pokopljejo, ampak naj njegovo truplo vržejo kamor koli. In ko so mu zgroženi ugovarjali, da menda ne pticam in zverem, naj bi odgovoril: "Nikakor. Postavi mojo palico blizu mene, da jih odženem." "Kako lahko to storiš," odgovorijo, "saj jih ne boš zaznal?" "Kako sem potem poškodovan, ko me te živali raztrgajo, če nimam nobenega občutka?"

Leta 2015 je v Sloveniji dozorela odločitev, da bodo vsi posmrtni ostanki iz rova sv. Barbare v Hudi jami prekopani. Nekateri pa so bili za to, da se jih znebimo po Diogenovo.

(odlomek iz urednikovega uvoda)