Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco na sredo tretjega postnega tedna predstavil enajsto katehezo o molitvi očenaš, v kateri je začel z razlago drugega dela najpomembnejše krščanske molitve, v katerem Bogu konkretno izražamo svoje potrebe, povezane s človeškim življenjem na zemlji.

»Najprej si oglejmo prošnjo 'Daj nam danes naš vsakdanji kruh',« je dejal papež. Mnogi ljudje na svetu vsak dan nimajo dovolj hrane. Jezus nikoli ne gre brezbrižno mimo teh prošenj in bolečin. Želi nam pomagati, ob tem pa za pomoč prosi tudi Očeta.

Toda prošnjo oblikuje v množini: kruh, za katerega prosimo kristjani, ni »moj«, temveč je »naš« kruh. Jezus nas uči, naj ga prosimo ne le zase, ampak za celotno občestvo kristjanov. Molitev očenaš izraža solidarnost, saj je le takšna lahko resnično krščanska. Jezus s tem uči svojo skupnost, naj pred Boga prinaša potrebe vseh.

Spodbuja nas tudi, naj svoj kruh delimo z bližnjim: »Učimo se velikodušnosti od dečka, ki je bil pripravljen razdeliti svojo zalogo, pet hlebov kruha in dve ribi.« Jezus je njegovo velikodušno dejanje pomnožil. Ta deček »je razumel nauk Očenaša, da hrana ni zasebna lastnina, ampak je dar, ki ga moramo deliti z drugimi. Z Božjo milostjo bo tako blagoslov za mnoge ljudi«.

Resnični čudež, ki ga je naredil Jezus tisti dan, niti ni pomnožitev, temveč razdelitev. »Pomnožil je ponujeni kruh in s tem napovedal daritev sebe v evharističnem kruhu.« Kajti »le evharistija lahko poteši lakoto po neskončnem in željo po Bogu, ki oživlja vsakega človeka, tudi v iskanju vsakdanjega kruha«.

Ob koncu avdience je papež spomnil še na pobudo »24 ur za Gospoda« (v petek in soboto, 29. in 30. marca): »Ob 17. uri bom v baziliki sv. Petra obhajal spokorno bogoslužje. Kako pomembno bi bilo, da bi bile ob tej posebni priložnosti dlje odprte vse naše cerkve, da bi lahko izprosili Božjo milost in prejeli zakrament sprave.«

Vir: kath.net / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media