Pred 25 leti sva sedela v kočevskem župnišču. Nekaj tednov prej je bil tretjič na zasedanju Mednarodnega katoliškega odbora za pastoralo Ciganov, ki se jih odtlej redno udeležuje skoraj vsako leto, in je postal celo član njegove vodstvene ekipe. Pogovor sva leta 2000 imela tudi v okviru sinode Cerkve na Slovenskem. Takrat urejene, sistematične pastorale Romov namreč še ni bilo, to je bil nato eden od sinodalnih sadov. Marjan Lampret je nekaj let pozneje postal prvi koordinator pastorale Romov v Cerkvi na Slovenskem. Čeprav že dalj časa službuje na Gorenjskem, tudi danes zanj velja, da je »ciganski župnik«. Pravi sogovornik v času »eskalacije« t. i. romske problematike.

Ali se še spomnite, kakšna so bila vaša pričakovanja pred 25 leti?

Pričakovanje je bilo zelo optimistično, ne nazadnje zato, ker nas je bilo na voljo bistveno več duhovnikov kot danes. Takrat se je še zdelo, da bi lahko imeli kakšnega duhovnika kot »popotnika«, ki bi kot clericus vagabundus hodil med Romi in z Romi po te...