»Zbrali smo se pred stolno cerkvijo, da se oklenemo križa, jambora našega odrešenja in potopimo sidro našega upanja v trdnost Boga samega. Sveti oče nas vabi, da postanemo romarji milostnega časa in romarji upanja,« je navzočim dejal Cvikl.

Podati se na pot je značilno za tistega, ki išče smisel svojega življenja. (Alojzij Cvikl)

Poudaril je pomen romanja kot duhovno pot k Bogu. »Peš romanje nas spodbuja k ponovnemu odkritju vrednote tišine, napora in bistvenosti,« je dejal in dodal, da prav te vrednote človeka približajo Bogu ter mu pomagajo razumeti Božjo ljubezen. Ob tem je vernike povabil, naj sveto leto izkoristijo kot priložnost za duhovno prenovo in zaupanje v Boga kot varno sidrišče in stalnega spremljevalca na vseh poteh življenja.

Kristjan kot prinašalec luči

Alojzij Cvikl je ob prazniku darovanja poudaril pomen Jezusove popolne predanosti Očetu in vloge kristjanov kot nosilcev njegove luči. »Najboljši način, kako prinašati luč vere v ta svet, je, da živimo našo vero veselo, v umirjenosti in sproščenosti,« je dejal. 

Praznik posvečenega življenja v stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru. FOTO: Domen Permozer 

»Kristus prihaja pred nas kot luč, da bi mi vsi hodili v njegovi svetlobi,« je povedal vsem zbranim. Janez Pavel II. je želel, da bi praznik Gospodovega darovanja bil tudi praznik posvečenega življenja. Želel je, da bi se redovniki in redovnice na ta dan zahvaljevali za dar, ki so ga prejeli in da bi se celostno izročili Gospodu ter šli za njim.

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl pozdravlja zbrane redovnice in redovnike. FOTO: Domen Permozer 

Upanje je bistvo krščanskega življenja

Osrednja misel letošnjega jubilejnega leta je, da v nas živi luč upanja. Nadškof je opozoril, da krščansko upanje ni zgolj optimizem, temveč tudi gotovost, »ki je zakoreninjena v ljubezni in veri, da nas Bog nikoli ne zapušča«. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je Bog vedno z nami, tudi takrat ko nam življenje prinaša preizkušnje, bolečine in razočaranja. »Nevarnost je, da to iskro upanja, ki je v nas, zadušijo vsakodnevne skrbi in bremena življenja. Ne smemo pa pozabiti, da je Sveti duh tisti, ki podžiga upanje in mi moramo pri tem sodelovati,« je poudaril Cvikl. 

Nevarnost brezbrižnosti, individualizma in drugih "bolezni"

Izpostavil je tudi pomen skupnosti za redovnice in redovnike, saj je to prostor, kjer lahko delijo in utrjujejo upanje. »V času, ko je okoli nas toliko pesimizma, smo poklicani, da postanemo sejalci upanja,« je dejal. Ob tem je opozoril na nevarnost brezbrižnosti, individualizma in drugih "bolezni", ki pestijo sodobni svet, ter poudaril, da moramo biti vedno budni. »Naše poslanstvo je, da preko nas, preko naših skupnosti, teče in se razvija upanje,« je izpostavil in voščil: »V svetem letu vam želim, da rastete v svetosti.«

FOTO: Domen Permozer 

Bog ima načrt za vsakega izmed nas 

Nadškof je zbranim redovnicam in redovnikom čestital ob prazniku posvečenega življenja ter jih spodbudil k hoji po poti svetosti. »Svetost je nekaj lepega, nekaj veselega, nekaj, kar privlači,« je dejal in dodal, da je bistvo posvečenega življenja vsakodnevno sledenje Kristusu skozi molitev, premišljevanje Božje besede in življenje po evangelijskih vrednotah. Ob koncu je poudaril, da svet danes potrebuje skupnosti, ki so znamenje upanja, in vernike, ki kljub individualizmu in pesimizmu ostajajo trdni v veri. »Bog ima načrt za vsakega izmed nas in nas na tej poti spremlja,« je zaključil.

Več v fotogaleriji Domna Permozerja: 

1/10