Da bi počastili lokacijo prvega vihranja slovenske zastave, v društvu Heraldica Slovenija danes, v petek, 7. aprila 2023, ob 16.30 vabijo člane in člane na skupno izobešenje zastave na istem mestu, torej na Wolfovi 8 v Ljubljani oziroma na mestu nekdanje gostilne Pri zlati zvezdi. Društvo že od zgodnjih 90. let prejšnjega stoletja skrbi za slovensko državno zastavo na tem mestu in jo ob vsaki obletnici zamenja.

Dan slovenske zastave že 25 let

Prav po zaslugi Heraldice Slovenice se je 7. april od leta 1998 dalje uveljavil kot Dan slovenske zastave. Leto prej, na Prešernov dan, je bila pod zastavo – na predlog znanstvenega sodelavca SAZU in pravnika Ivana Martelanca – odkrita spominska plošča, obeležje je oblikoval arhitekt Robert Potokar in pri tem izbral tri vrste kamnov, ki izvirajo iz Slovenije in simbolizirajo barve slovenske zastave: bel apnenec izvira iz Lipice, sivomodri peščenjak iz Slovenske Istre in rdeči marmor iz Hotavelj. Kamni s postavljeni v različnih ravneh, kar poustvarja dinamiko valovanja zastave.

Relativno dobra pravilnost uporabe

Kot je lani v pogovoru za spletno Družino pojasnil heraldik in predsednik društva Heraldica Slovenica Aleksander Hribovšek, smo v Sloveniji glede lastne zastave v primerjavi z drugimi državami dokaj skromni in jo uporabljamo zadržano, največkrat ob športnih uspehih rojakov, vseeno pa opaža, da se stanje izboljšuje in je zastav vse več tudi izven praznikov in športnih prireditev; pravilnost uporabe pa je relativno dobra.

Kako otrokom privzgojiti spoštljiv odnos do državnih simbolov?

Kako pa otrokom in mladim privzgojiti spoštljiv odnos do slovenske zastave in drugih državnih simbolov? »Začeti je treba doma in nadaljevati v šoli. Ni treba veliko, le čut za odgovornost do lastnega doma, ki ima svoj simbol, in da imajo simbole tudi vse druge države. In ko se naučimo spoštljivega odnosa do lastne družine, okolice, države in zastave, se zavemo, da tako kot mi spoštujemo svojo, imajo enak odnos do svoje tudi tujci,« odgovarja Hribovšek.