Na današnji dan mineva 23 let, odkar smo se Slovenci na plebiscitu odločili, da ne želimo živeti v Jugoslaviji in da si želimo samostojne države. Kot poroča STA, obenem mineva 22 let od dneva, ko je tedanja slovenska skupščina, predhodnica današnjega Državnega zbora, razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija osamosvojila tudi v pravnem smislu.

Glasovanja na plebiscitu pred 23 leti se je udeležilo 93,2 % volivcev, od katerih jih je 95 % (ali 88,5 % vseh) glasovalo za osamosvojitev. Da je plebiscit uspel, je bilo znano že na dan glasovanja, nekaj po 22. uri, ko je bilo preštetih okoli 60 % glasov. Tri dni pozneje je skupščina izide plebiscita tudi uradno razglasila.





Pomembno vlogo pri odcepitvi je predstavljala tudi slovenska ustava, ki jo je skupščina razglasila 23. decembra 1991.

Osnutek ustave, ki je bil pozneje v Državnem zboru nekoliko preoblikovan, je v Podvinskem gradu pripravila skupina izvedencev pod vodstvom Petra Jambreka. Od sprejetja do danes je bila ustava spremenjena devetkrat, pri čemer je bilo večjih sprememb šest. Zadnji dve spremembi je Državni zbor sprejel letos.

Dan ustavnosti je minuli četrtek s slavnostno sejo obeležilo tudi ustavno sodišče. Predsednik sodišča Miroslav Mozetič je v nagovoru dejal, da je spoštovanje človekovih pravic, ki jih zagotavlja ustava, temelj svobode, pravičnosti in miru v državi. Zato je prepričan, da bi morali dan ustavnosti praznovati vsi in ne zgolj ustavno sodišče. »A ne kot spomin na sprejem ustave, temveč kot tisto, kar je pri ustavi bistveno, to je kot opomin na vrednote in ustavnost kot sistem vrednot«, je dejal predsednik ustavnega sodišča.

Pogovor z ustavnim sodnikom Janom Zobcem je objavljen v zadnji številki Slovenskega časa.

Vir: STA / M. M. Š.
Foto: arhiv Družine (T. S.)