Danes, na praznik Marije, Pomočnice kristjanov, poteka dan molitve za Cerkev na Kitajskem, h kateri je sveti oče vse vernike pozval že prejšnji teden med splošno avdienco. Kot poročajo pri Radiu Vatikan, je takrat dejal, da kristjani na Kitajskem potrebujejo molitev vesoljne Cerkve in imajo do nje tudi pravico.

Dan molitve za Cerkev na Kitajskem poteka že od leta 2007, ko je papež Benedikt XVI. napisal Pismo kitajskim katoličanom. V njem je izrazil željo, da bi se na praznik Marije, Pomočnice kristjanov, do katere kitajski verniki gojijo posebno pobožnost, katoličani po vsem svetu v molitvi povezali s Cerkvijo na Kitajskem, ki se spoprijema z mnogimi težavami in trpljenjem. Sveti oče je v pismu kitajske vernike spodbudil, da bi ob tem dnevu molitve obnovili svojo občestveno vero v Jezusa Kristusa in zvestobo papežu ter molili za vedno večjo in vidnejšo edinost med sabo.

Benedikt XVI. je spomnil tudi na Jezusovo zapoved ljubezni, da naj ljubimo sovražnike in molimo za tiste, ki nas preganjajo, ter navedel besede sv. Pavla Timoteju: »Predvsem te torej prosim: prosite, molite, posredujte in se zahvaljujte za vse ljudi, za kralje in za vse oblastnike, da bomo lahko živeli v vsej pobožnosti in vsem dostojanstvu, mirno in tiho. To je namreč dobro in po volji Bogu, našemu odrešeniku, ki hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice« (1 Tim 2,1-4). Benedikt XVI. je še zapisal, naj je dan molitve za Cerkev na Kitajskem priložnost, da katoličani po vsem svetu izrazijo svojo bratsko solidarnost do kitajskih vernikov ter prosijo Gospoda, naj jim podari vztrajnost v pričevanju ter gotovost, da bo njihovo preteklo in sedanje trpljenje v Jezusovem imenu nagrajeno.

Sveti oče je takrat napisal tudi posebno molitev k Mariji, Pomočnici kristjanov, ki jo na poseben način častijo v znanem romarskem svetišču Šešan, okrog petdeset kilometrov oddaljenem od Šanghaja. Bazilika v Šešanu je danes največje krščansko svetišče v Vzhodni Aziji. Visoka je dvajset metrov in zgrajena v obliki latinskega križa. Ladja je dolga skoraj šestinpetdeset metrov in široka dobrih štiriindvajset metrov. V njej je tri tisoč sedežev. Na vrhu osemintrideset metrskega zvonika je postavljen kip Marije z Jezusom, visok skoraj pet metrov. Kitajci jo imenujejo Naša Gospa iz Zose.

Prvotno majhno svetišče, posvečeno Mariji, je na griču Šešan obstajalo že leta 1863. Takrat so jezuiti na tem območju dobili v posest zemljišče in na njem postavili bivališče, s kapelo, ter majhen prostor z Marijinim kipom. Ko so leta 1870 izbruhnili neredi, v katerih so bile uničene okoliške cerkve, so se jezuiti zatekli k Marijinemu kipu in nebeško Mater prosili za zaščito, z obljubo, da ji zgradijo cerkev. Prvotna cerkev je tako bila sezidana leta 1872. V naslednjih desetletjih so jo večkrat dograjevali in spreminjali, ter jo v ta namen tudi v celoti porušili. Ponovna gradnja je bila zaključena leta 1934. Že leta 1874 je papež Pij IX. odredil, da verniki, ki se v mesecu maju odpravijo na romanje k Mariji v Šešan, prejmejo popolni odpustek. Vse do danes je Marijino svetišče v Šešanu pomemben romarski kraj, ki ga še posebej v mesecu maju množično obiskujejo verniki iz celotne Kitajske in tudi drugih azijskih držav.