Prav gotovo je v vaši župniji veliko otrok, ki letos prejemajo zakrament svetega obhajila in s tem Jezusa. Jezus nas je kot božje otroke spoznal že ob krstu, z njim pa se srečamo tudi pri spovedi.

Obhajilo krepi gorečnost in edinost …

Obhajilo nam odpušča male grehe in nas varuje pred prihodnjimi. Rešuje nas neurejenih navezanosti na stvari in krepi našo gorečnost v ljubezni, uresničuje in krepi edinost v Cerkvi in ustvarja Cerkev ter je predujem nebeške slave. Jezus je namreč napovedal: »Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan« (Jn 6,54).

… pomaga proti sebičnosti …

Prejemanje obhajila po mnenju papeža Frančiška pomaga proti sebičnosti. Človeka poveže v eno s Kristusom in ga odtrga od sebičnih nagnjenj. Obhajilo je »povabilo, ki razveseljuje in obenem sili k izpraševanju vesti v luči vere,« je papež Frančišek dejal 21. marca letos med splošno avdienco v Vatikanu. Še več misli in spodbud ob prejemu zakramenta je zapisanih v knjigi Prvo sveto obhajilo s papežem Frančiškom, ki se začne z mislijo:

»Otroke ima Jezus najraje! Jezus je danes z nami vsemi. Z nami je in z nami gre skozi življenje – ko smo veseli in ko smo žalostni … Jezus je vedno v naši bližini!« Papež svetuje prvoobhajancem, naj se ne bojijo sanjati, naj bodo širokosrčni, naj upajo in vedno izberejo Kristusa.

… prinaša veselje, srečo …

Svetniki so sami na sebi izkusili, kako obilne duhovne sadove prinaša sveto obhajilo. Na te sadove so se sklicevali pri svojem oznanjevanju.



Sv. Janez Vianney govori o veselju in sreči ter o združenju z Bogom, kar vse prinaša sveto obhajilo: »Brez božanske evharistije na tem svetu ne bi bilo sreče, življenje ne bi bilo znosno. Ko prejmemo sveto obhajilo, prejmemo svoje veselje in svojo srečo.« »O Bog, kolikšna sreča, da sem te prejel v svetem obhajilu! To so nebesa, ki se spustijo na zemljo. To so nebesa, ki pridejo v mojo dušo.« »Obhajilo je kakor močan piš za ogenj, ki začenja ugašati, a kjer je še veliko žerjavice: pihneš, in ogenj spet zagori.«

… in duhovno moč

Sveto obhajilo je sestro Favstino povezovalo tudi z nebeškim Očetom: »Ko sem prejela sveto obhajilo, sem imela globlje spoznanje nebeškega Očeta in njegovega očetovskega odnosa do duš.« »Danes se je Bog že navsezgodaj zjutraj dotaknil moje duše. Po svetem obhajilu sem se družila z nebeškim Očetom. Moja duša je bila pritegnjena v sam žar ljubezni. Spoznala sem, da se nobena zunanja dela ne morejo primerjati s čisto ljubeznijo Boga.«



Brez obhajila za sestro Favstino ni življenja: »Zdim se tako slabotna, da bi brez svetega obhajila neprenehoma padala; samo eno me drži pokonci, to je sveto obhajilo. Iz njega črpam moč, v njem je moja moč. Bojim se življenja, če kakšen dan nimam svetega obhajila. Bojim se same sebe. Jezus, skrit v hostiji, mi je vse.«

Sveta mati Terezija je poudarjala duhovno moč, ki nam jo daje Jezus v svetem obhajilu: »Jezus je iz sebe naredil kruh življenja za nas. V kruhu življenja je Jezus, da nam daje moč.«



Blagor povabljenim na Gospodovo gostijo!

»Jezus Kristus je navzoč v evharistiji na edinstven in neprimerljiv način. Navzoč je namreč resnično, stvarno in bistveno: s svojim telesom in svojo krvjo, s svojo dušo in svojim božanstvom« (Kompendij, št. 282) uči Katekizem katoliške Cerkve.

Duhovnik tik pred svetim obhajilom povabi navzoče: Blagor povabljenim na Gospodovo gostijo! Na tej sveti gostiji je Kristus naša hrana kot žrtvovano in poveličano Božje Jagnje. Če ne bi bilo velikega petka in z njim njegove daritve na križu, tudi ne bi bilo evharistične gostije. Evharistični obed je sad Jezusove najvišje ljubezni, ki se je razodela ob smrti na križu.

Prvoobhajanci bodo torej prvič prejeli obhajilo, ki krepi gorečnost in edinost, pomaga proti sebičnosti, prinaša veselje in srečo in daje duhovno moč. To so darovi za vsakega kristjana, da bi živel srečno in izpopolnjeno versko življenje.

Vir: arhiv Družine

Fotografije so simbolične. Foto: Tatjana Splichal