Nadškof Paul Richard Gallagher, vatikanski »zunanji minister«, je ob 70. obletnici sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic nagovoril člane Sveta Evrope.

Tema srečanja Sveta Evrope v Strasbourgu je bila »Izziv univerzalnosti«, nadškof Gallagher pa je svoje predavanje naslovil: »Celostni človekov razvoj in univerzalnost človekovih pravic v večstranskem kontekstu«.

V nagovoru ob 70. obletnici sprejema Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo bomo obhajali v letošnjem decembru, se je vatikanski predstavnik osredinil na tri glavne izzive, ki po njegovih besedah »v trenutnem zgodovinskem kontekstu ogrožajo priznavanje univerzalnosti človekovih pravic, nato pa iščejo možne poti odzivov«.

Izzivi

Prvi izziv za univerzalnost človekovih pravic, ugotavlja nadškof Gallagher, »izhaja iz modela družbenega razvoja, ki ga spodbujamo, tako na ravni naprednih gospodarstev kot na globalni ravni«. Nadškof je pojasnil, da so zahodne družbe v zadnjih letih podlegle večjemu propadu socialnih tovarn, in sicer zaradi »najrazličnejših dejavnikov, kot so naraščanje neenakosti, obubožanje nekaterih slojev prebivalstva, negotovost zaposlitev, pa tudi drastičen upad sistemov za socialno varnost«. Celo na globalni ravni, je dodal, »kljub vsesplošni rasti svetovnega gospodarstva celi narodi ostajajo v revščini«.

Drugi izziv za univerzalnost človekovih pravic, je poudaril vatikanski »zunanji minister«, »izhaja iz naraščajočega kulturnega pluralizma, ki ga izkušamo v naših družbah«.

Tretji pa se je po njegovih besedah razvil iz nestabilnosti mednarodnega reda in vse večjih groženj miru v svetu.

Možne rešitve

V odgovor na te izzive je nadškof Gallagher ponudil nekaj možnih rešitev z vidika Svetega sedeža.

Glede prvega izziva je poudaril, da je bistvenega pomena »vrnitev k temeljnemu vidiku splošne deklaracije: namreč istočasno poudarjanje političnih in civilnih pravic skupaj z gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami. Po njegovih besedah »ta vizija v celoti obsega vse, kar z vidika družbenega nauka Cerkve imenujemo »celostni človekov razvoj«.

Glede drugega izziva o naraščajočem kulturnem pluralizmu nadškof verjame, da je treba »odgovor iskati v močnem poudarjanju pravice do svobode veroizpovedi, kar je pogoj za medsebojno spoštovanje in resnično enakost v kontekstu pluralistične družbe«.

In končno, kot odgovor na tretji izziv, je Galagher poudaril, da so v primeru nespoštovanja in zatiranja dostojanstva in pravic drugih ogroženi tudi naše dostojanstvo in pravice. Temu smo po njegovem mnenju »vse pogosteje priče: velike gospodarske in družbene krivice, ki vplivajo na večino človeštva, neposredno učinkujejo tudi na Evropo. Migrantska in begunska kriza sta nas med drugim naučili prav to«.

Vse je prepleteno

Pred več kot petdesetimi leti, je izpostavil nadškof Gallagher, je papež Pavel VI. dejal, da je »razvoj novo ime za mir«. Ta nauk »jasno izraža tudi papež Frančišek v svoji okrožnici Hvaljen, moj Gospod, kjer nenehno poudarja, da je med seboj »vse prepleteno«. S to frazo, je pojasnil nadškof, »bi lahko na drug način pojasnili univerzalnost človekovih pravic«.

Ob koncu nagovora je nadškof Gallagher še pripomnil, da »univerzalnost človekovih pravic nazadnje temelji na univerzalnem značaju človeške osebe, ki je z njim neločljivo povezana zaradi svoje naravne odprtosti resnici, ki presega samo sebe«. In prav na tej »splošni odprtosti temelji univerzalnost človeške družine«.

Vir: Vatican News
Foto: arhiv Družine (T.S.)