Profesorji in strokovnjaki z različnih področij so namreč v znanstveni monografiji Vloga študentskega dela na trgu dela v Sloveniji: pravna, ekonomska in kadrovska analiza, ki je pod uredniško taktirko dr. Valentine Franca in dr. Polone Domadenik Muren izšla pri ljubljanski Ekonomski fakulteti, predstavili različne vidike študentskega dela.

Upad obsega in opravljenih ur

Med temeljnimi izsledki so, da obseg študentskega dela upada, saj je bilo v letu 2008 vanj vključenih 75 %, danes pa le še 61,7 % študentov. Upadlo je tudi povprečno število opravljenih mesečnih ur – s 45,5 na 36,1 ure mesečno. Povprečen mesečni zaslužek znaša 246 € neto, letni pa 2956 €. Študentsko delo ne prinaša mnogih prednosti le mladim, marveč je pomembno tudi za delodajalce in državo.

Skoraj vsi takoj uspešno preidejo na trg dela

Študenti in dijaki delajo povprečno 2,5 meseca letno in pridobijo 2,5 meseca pokojninske dobe. Manj kot odstotek mladih je opravil študentsko delo v polnem obsegu, torej primerljivo redni zaposlitvi, dobra tretjina pa je pridobila manj kot mesec pokojninske dobe. 62 % mladih se zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo, 90,3 % pa jih uspešno takoj preide na trg dela.

Razvoj mehkih veščin

Mladi s študentskim delom razvijajo zlasti mehke veščine, kot so timsko delo, prilagodljivost, ustna komunikacija, naravnanost k strankam. Ključne kompetence razvijejo tako pri preprostih kot pri strokovnih delih, zato strokovnost študentskega dela ni izključen pogoj za njegovo koristnost pri prvi zaposlitvi, še izhaja iz analize.

Zaposljivost mladih in finančna neodvisnost

Določena preprosta dela (gostinstvo, zdravstvena nega, delo z otroki, promocija in informiranje) prinašajo nadpovprečen razvoj kompetenc. Študentsko delo vpliva na zaposljivost mladih, tudi če opravljajo dela izven področja svojega izobraževanja, hkrati jim prinaša finančno neodvisnost in pomoč pri pokrivanju življenjskih stroškov ter povečuje njihovo konkurenčnost na trgu dela.

Razbremenjuje pritisk na trgu dela

Na drugi strani študentsko delo, ki je zakonodajno urejeno v okviru več predpisov (poleg Zakona o delovnih razmerjih/ZDR-1 nanj vplivajo še šolska, davčna in druga zakonodaja), v razmerah pomanjkanja kadra pomaga razbremeniti pritisk na trgu dela, hkrati pa se iz naslova študentskega dela stekajo tudi pomembna sredstva v javne blagajne.

Najbolj izstopa demografija

Kot je zapisano v uvodniku monografije, med trendi, ki so vplivali na študentsko delo, najbolj izstopa demografija. Generacije mladih so se bistveno zmanjšale in obseg študentskega dela v urah se je na državni ravni v 15 letih prepolovil. Glede na zdajšnje stanje na trgu dela je dan študentsko delo drugačen izziv za delodajalce, ki se morajo veliko bolj potruditi, da mlade pridobijo in jih tudi zadržijo.

Po stroških že primerljivo s klasično zaposlitvijo

Nekdaj pogosti očitki, da študentsko delo nadomešča redne zaposlitve in da mladi zato podaljšujejo šolanje, danes povečini ne držijo več. Prepisi med šolami, ponavljanja, pavziranje in fiktivni vpisi so se uredili, vzpostavile so se enotne evidence vpisov mladih v šolski sistem. Študentsko delo je bilo pred letom 2025 dosti cenejše za delodajalce, danes je po stroških že primerljivo s klasično zaposlitvijo.

Tema, o kateri »vsak nekaj ve«

S študentskim delom se je srečala večina ljudi, mnogi so ga kot počitniško delo opravljali pred začetkom svoje kariere kot dijaki ali študenti, drugi pa so bili tudi na drugi strani, v vlogi zaposlovalca ali delodajalca, zato je to tema, o kateri »vsak nekaj ve« in se pogosto pojavlja v medijskem prostoru in vsakodnevnih pogovorih.

Bistveno vplivajo številni dejavniki

Kot navajata urednici zbornika, se je sistem študentskega dela v Sloveniji zadnja desetletja bistveno spremenil, zakonsko uredil, predrugačil in se tudi v praksi odvija bistveno drugače kot nekoč. Hkrati na študentsko delo bistveno vplivajo tudi drugi dejavniki, denimo (visoko)šolska in davčna zakonodaja, trenuten položaj na trgu dela, demografske spremembe, ekonomski položaj družin …

Začasno in občasno

»Zadnja leta sta se zakonsko določila minimalna urna postavka in evidentiranje delovnega časa tudi za dijake in študente. Pomembno je, da je študentsko delo opravljeno znotraj zakonskih okvirov, torej mora biti po naravi začasno in občasno, služiti svojemu namenu in v primeru obstoja vseh elementov delovnega razmerja delodajalec z mlado osebo sklene pogodbo o zaposlitvi,« še piše v uvodniku.