V več kot dve uri dolgi razpravi, ki jo je vodil nekdanji predsednik Državnega zbora in minister za okolje Janez Podobnik, so strokovnjaki razglabljali, kako neukrepanje na področju družinske politike ogroža ne le kulturo, temveč celotno gospodarstvo in kakovost življenja. V pogovoru so sodelovali: dr. Drago Čepar, matematik, informatik in nekdanji državni sekretar za delo, družino in socialne zadeve (1993–1997) ter vodja Urada za verske skupnosti (2000–2009), Nejc Povirk, projektni vodja v Heliosu, kemik, mož, oče treh otrok in pisec, ki se bori za vlogo očeta v sodobni družbi in dr. Tina Bregant, pediatrinja, predavateljica, predsednica Slovenske Ljudske Stranke in nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje.

Z leve: Nejc Povirk, Janez Podobnik, Tina Bregant in Drago Čepar. FOTO: Tatjana Splichal

Otroci so prihodnost

»Za otroke se danes odločajo revolucionarji,« je bila ostra dr. Tina Bregant: »Tisti, ki se ne pustijo ujeti izpraznjenemu duhu časa, kjer ni več smisla. Otroci so prihodnost – tudi človeštva!« Njeni besedi sta odmevali v dvorani, kjer je večina udeležencev prikimala. Mladi se za družino ne odločajo zaradi stresnih razmer v službi in družbi, nestanovitosti zaposlovanja ter neugodnih politik, ki mladim otežujejo gradnjo doma in tudi družine.

Tina Bregant in Drago Čepar. FOTO: Tatjana Splichal

Te posledice se kažejo v pomanjkanju delovne sile, padcu produktivnosti in nujnemu uvozu delavcev iz tretjih držav. Kakšna bo kakovost bivanja in dela v prihodnjih letih, bomo še videli – a znaki niso spodbudni, meni predsednica SLS.

Ponosen, ker je oče

Najmlajši med panelisti, Nejc Povirk, je dodal osebno izkušnjo. Po njegovem besedah ima biti starš med mladimi negativen prizvok. S tremi otroki je v njegovi starosti čedalje bolj izjema – in izstopa. A na to je ponosen, ker prepoznava svojo vlogo očeta in zagovarja pomembnost življenja kot takšnega.

Nejc Povirk. FOTO: Tatjana Splichal

Politika smrti namesto življenja

Sogovorniki so bili enotni, da se politika izogiba demografskim izzivom. Namesto vlaganj v nataliteto ta raje sprejema zakone, kot je Zakon o prostovoljnem končanju življenja. »Prehajamo v kulturo smrti in za ta zakon moramo na referendum, da prepričamo ljudi, naj raje izberejo življenje kot smrt,« so bili odločni.

Voditelj okrogle mize Janez Podobnik. FOTO: Tatjana Splichal

Konkretni predlogi za preobrat

Namesto praznih obljub so panelisti predstavili štiri konkretne ukrepe:

• Vsak dodaten evro za obrambo = vsaj 0,5 evra za družinsko politiko. Za razliko od denarja za obrambo, ki se ne povrne, je družinska politika investicija za prihodnost.
• Državna posojila za stanovanja, ki se z vsakim otrokom zmanjšujejo – pri štirih ali petih otrocih povsem odpadejo.
• Pred vsakim predlogom zakona v DZ: ocena vpliva na kadrovsko vrzel in rojstva – ne le finančni vidik.
• Nova vladna koalicija naj sprejme radodaren zakon za podporo družinam in tudi naši prihodnosti kot ključno prioriteto.

Dvig rodnosti je pogoj za obstoj države

Ob zaključku so gostje povzeli, da mora politika ustvariti prostor za življenje. »Dvig rodnosti ni le kulturno vprašanje – je pogoj za obstoj države. Otroci niso breme! So edina naložba, ki se povrne – v produktivnosti, kulturi in prihodnosti.« Če tega ne slišali in priznali, bo Slovenija čez 20 let država brez mladih in brez prihodnosti, so bili neposredni udeleženci okrogle mize.