Pod izjavo so se podpisali nekdanja ministra dr. Žiga Turk in dr. Dimitrij Rupel, nekdanja predsednika Ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek in dr. Ernest Petrič, avtorica Alenka Puhar, teolog dr. Ivan Štuhec in založnik Tomaž Zalaznik. Doslej so jo že podprli številni ugledni Slovenci: prvi demokratično izvoljeni predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, predsedniki pomladnih strank Janez Janša (SDS), mag. Matej Tonin (NSi) in dr. Tina Bregant (SLS), predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, evropska poslanka Romana Tomc, nekdanji minister Jelko Kacin, člani SAZU dr. Brane Senegačnik, dr. Jožef Muhovič, dr. Milček Komelj in Andrej Jemec, filozof Andrej Drapal, nekdanja poslanca Jožef Jerovšek in dr. Janez Podobnik, nekdanji veleposlanik Tone Kajzer in publicist Tomaž Štih.

Civilizacijska izbira

Podpisniki v kontekstu zaskrbljujočih dejavnosti zdajšnje vlade vnovič poudarjajo trdno in trajno navezanost slovenskega naroda na vrednote in inštitucije Zahoda, saj je bila slovenska nacionalna identiteta, razen med letoma 1945 in 1990, utemeljena na tradicijah Zahoda. Od padca komunizma in po osamosvojitvi je bila Slovenija utemeljena na močni zavezanosti demokraciji, osebni svobodi, vladavini prava, prostotržnem gospodarstvu in učinkovitem multilaterizmu, so podčrtali podpisniki in dodali, da naše članstvo v EU, Natu in OECD ne odraža zgolj geopolitične, marveč tudi civilizacijsko izbiro.

Polna solidarnost z Ukrajino

»Še naprej neomajno podpiramo transatlantsko zavezništvo in kolektivno varnostno arhitekturo, ki jo zagotavlja. Nato je temelj strateške drže Slovenije in verjamemo, da so obrambne zaveze, vključno s tistimi glede razvoja zmogljivosti in proračunskih zavez, bistvene za našo verodostojnost kot zaveznikov,« so zapisali razumniki in ponovili polno solidarnost z Ukrajino ob ruski agresiji, češ da ukrajinski boj ni zgolj boj za njeno lastno suverenost, marveč za pravico svobodnih narodov za svobodno izbiro svoje prihodnosti. Slovenija mora enotno z evropskimi in evroatlantskimi partnerji Ukrajini ponuditi ne le humanitarne, temveč tudi vojaško pomoč, so prepričani.

Izraza skupnih moralnih in pravnih zavez

Glede razmer na Bližnjem vzhodu ostajajo zavezani trajnemu in pravičnemu miru, ki je mogoč šele, ko bodo vsi priznali pravico države Izrael do obstoja. »Teroristični napad in grozodejstva, ki jih je 7. oktobra 2023 zagrešil Hamas, so bili oster opomin na grožnjo, s katero se soočajo zahodne demokracije. Pridružujemo se mednarodni skupnosti in pozivamo k takojšnji izpustitvi vseh talcev in k odgovornosti odgovornih. Hkrati delimo globoko zaskrbljenost zaradi humanitarnih žrtev v Gazi in verjamemo, da morajo vojaške akcije voditi načela sorazmernosti in zaščite civilistov. Pravice Izraela do samoobrambe in sočutja do nedolžnih življenj ne smemo obravnavati kot medsebojno izključujočih se, temveč kot izraza naših skupnih moralnih in pravnih zavez.«

Premik v zunanji politiki

Podpisniki izražajo zaskrbljenost zaradi nekaterih nedavnih odločitev in gest sedanje slovenske vlade vključno s političnim hazarderstvom s članstvom Slovenije v Natu, zavajanjem glede prihodnjih obrambnih izdatkov, brezpogojnim priznanjem države Palestine v okoliščinah, ki tvegajo legitimizacijo Hamasa in uvedbo sankcij proti Izraelu. Vsi ti koraki po njihovem kažejo na premik v zunanji politiki, ki odstopa od dolgoletne strateške usmeritve Slovenije, in vzbujajo dvome o usklajenosti vlade z osrednjim varnostnim in diplomatskim konsenzom Zahoda.

Spodkopavanje temeljnih načel in nespoštovanje vrednot

»Podobni pomisleki se pojavljajo glede domačega dogajanja, kjer zaskrbljujoči premiki vključujejo poskuse političnega vpliva na neodvisna inštitucije, vključno s sodstvom in javnimi mediji; simbolična prizadevanja za rehabilitacijo zapuščine nedemokratičnega komunističnega režima iz let 1945–1990; in zavračanje resolucije Evropskega parlamenta o varovanju spomina na žrtve komunizma. Tako mednarodne kot domače dejavnosti sedanje oblasti ne le tvegajo odtujitev Slovenije od glavnega toka demokratične Evrope, marveč tudi spodkopavajo temeljna načela, na katerih je bila leta 1991 ustanovljena naša republika, in ne spoštujejo vrednot, ki jih je slovensko ljudstvo z veliko večino podprlo na referendumih – sprva v podporo neodvisnosti in demokraciji, pozneje pa v prid vstopu v EU in Nato,« so prepričani podpisniki.

Zanesljiva evropska in zahodna partnerica

Razumniki iz Katedrale svobode javno izjavo zaključujejo, da želijo mednarodnim partnerjem, zaveznikom in prijateljem zagotoviti, da veliki deli slovenske družbe še naprej vidijo naše mesto trdno v zahodnem zavezništvu, ob boku tistih, ki zagovarjajo svobodo, mir in dostojanstvo človeške osebe. »Slovenija je in bo ostala zanesljiva evropska in zahodna partnerica – tista, ki verodostojno prispeva k obrambi naše skupne zapuščine v času naraščajoče globalne negotovosti,« so še zapisali.