Na predstavitvi tiskanega zbornika so sodelovali trije od sedmih urednikov dr. Peter Jambrek, dr. Žiga Turk in Tomaž Zalaznik (ob njih so za knjigo zaslužni še Alenka Puhar, dr. Ernest Petrič, dr. Dimitrij Rupel in dr. Ivan Štuhec) in nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor, za njimi pa so besedo dobili še predstavniki štirih pomladnih strank: predsedniki Janez Janša (SDS), dr. Tina Bregant (SLS) in dr. Anže Logar (Demokrati) in vodja Poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj.

Prispevek pestre skupnosti, ki verjame v moč argumenta

Kot je poudaril dr. Žiga Turk, je zbornik tehtno delo, ki ni manifest enega posameznika, marveč prispevek pestre skupnosti, ki verjame v moč argumenta. »To je nacionalni program, povabilo k premisleku in hkrati izziv: če ima še kdo kaj, naj da na mizo, na papir. Ne na Instagram ali TikTok. Mi smo svoje prinesli. Več kot 800 strani, več kot 70 avtorjev,« je bil jasen Turk, preden je naštel pet vsebinskih rdečih niti zbornika.

Zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, novi prispevki za slovenski pomladni program. FOTO: Janez Porenta

Nedokončana tranzicija in breme preteklosti

Prvič, nedokončana tranzicija in breme preteklosti s ključno ugotovitvijo, da je Slovenija po letu 1991, kljub formalni demokraciji in vstopu v zahodne integracije, ostala ujetnica nedokončane tranzicije, kar se kaže v vztrajanju dediščine postsocialističnega totalitarnega sistema, ki preprečuje resnično prekinitev s preteklostjo. Posledica je razdvojena družba, ki se ni zares spravila – pa ne toliko med seboj kot z zablodami svoje preteklosti.

Šibka vladavina prava in sistemska korupcija

Drugič, šibka vladavina prava in sistemska korupcija. Tesno povezana z nedokončano tranzicijo je šibkost inštitucij pravne države, zlasti sodstva, tožilstva in policije, kajti kljub nadpovprečnim vlaganjem v pravosodje in velikemu številu sodnikov se sistem kaže kot neučinkovit in pristranski. Sistemska korupcija je opisana kot rakrana, vezana na državno organizacijo, pri čemer ostaja nekaznovana in celo poveličevana.

Kriza vrednot in družbena polarizacija

Tretjič, kriza vrednot in družbena polarizacija. Avtorji so globoko zaskrbljeni nad izgubo izvirnega navdušenja za neodvisnost, naraščajočo apatijo in nezaupanjem v politične stranke in vlade. Prisotna je intenzivna ideološka polarizacija in kulturni boj, ki preprečuje sodelovanje in složnost.

Zbornik so predstavili Tomaž Zalaznik, dr. Peter Jambrek, Borut Pahor in dr. Žiga Turk. FOTO: Janez Porenta

Gospodarska neučinkovitost in potreba po reformah

Četrtič, gospodarska neučinkovitost in potreba po reformah, saj Slovenija po letu 2008 doživlja razvojno zaostajanje kot posledico prevelike odvisnosti gospodarstva od države in pomanjkanja strateških razvojno prijaznih reform. Kritizira se birokratizacija javnega sektorja, ki duši zasebne pobude in ovira konkurenčnost, zlasti izpostavljeno je katastrofalno stanje zdravstvenega sistema, v katerem kljub visokim vložkom prevladujeta korupcija in neučinkovitost zaradi zastarelih socialističnih modelov.

Demografska zima in izzivi socialne države

In petič, demografska zima in izzivi socialne države. Prispevki obširno obravnavajo resen demografski problem v Sloveniji, ki ga zaznamujeta nizka rodnost in staranje prebivalstva. Pokojninski in zdravstveni sistemi se soočajo z velikimi pritiski. Kritika leti tudi na neučinkovitost socialne politike, ki spodbuja nedelo namesto dela in ne zagotavlja dostojnega življenja vsem.

Rešitve

In kje avtorji, kot povzema Turk, vidijo rešitve? V dokončanju procesa tranzicije in narodni spravi na temelju resnice, ob ponovni vzpostavitvi etičnega horizonta družbe; v krepitvi vladavine prava, odločnem boju proti sistemski korupciji in vzpostavitvi meritokratskega sistema; v temeljiti prenovi vzgojno-izobraževalnega sistema in krepitvi kritičnega mišljenja, saj je šolski sistem opisan kot v slepi ulici, ki preveč poudarja zgolj pomnjenje in ponavljanje ter zanemarja celosten razvoj osebnosti in smisla. Celotna vizija pa naj bi zagotavljala, da je cilj vzgoje in izobraževanja razvoj celovite osebnosti, ki se zaveda smisla in strasti do učenja.

Dr. Žiga Turk: »Tako danes v javnem prostoru pogosto zamenjujemo vsebinsko za ceneno, premišljeno za hitro, tehtno za učinkovito. Svetovalci za javno mnenje celo svetujejo namesto knjige članek, namesto članka kolumno, namesto kolumne objavo na X, namesto tvita fotografijo ali kratek filmček, ki doseže več ljudi.« FOTO: Janez Porenta

Celovite reforme javnega sektorja

Hkrati avtorji rešitve vidijo v celovitih reformah javnega sektorja, zlasti zdravstva in socialne politike, spodbujanju konkurenčnosti in demografskih ukrepov. Izpostavljeno je katastrofalno stanje v zdravstvu, v katerem se predlaga odprtje javnega zdravstvenega sistema za zasebne izvajalce s koncesijo in uvedba konkurence med zavarovalnicami, saj bi to skrajšalo čakalne vrste in zmanjšalo korupcijo. Avtorji pozivajo k racionalizaciji javnega sektorja in zmanjšanju birokracije, hkrati je nujno znižanje davkov in prispevkov, da se posameznikom omogoči lastno odločanje o porabi in tako spodbudi delo in podjetništvo.

Z dobrim stavkom se da še vedno udariti po mizi

Žiga Turk je na predstavitvi knjige vse, ki so sodelovali pri njenem nastanku, označil za izumirajočo vrsto, ki se ji zdi, da beseda šteje in da ni zaman misel spraviti na papir in jo ubesediti, z vsem spoštovanjem do jezika, razuma, javnosti, demokracije. »Verjamemo, da se da – če je treba – z dobrim stavkom še vedno udariti po mizi, z debelo knjigo še toliko bolj. Smo izumirajoča vrsta: danes mnogi raje tolčejo po mizi s prazno pestjo ali z vrečo obtolčenih jabolk,« je podčrtal Turk.

Nekateri, ki ne znajo povedati nič, imajo zmerom prav

In nadaljeval, da imajo nekateri, ki ne znajo povedati nič, zmerom prav: »Tako danes v javnem prostoru pogosto zamenjujemo vsebinsko za ceneno, premišljeno za hitro, tehtno za učinkovito. Svetovalci za javno mnenje celo svetujejo namesto knjige članek, namesto članka kolumno, namesto kolumne objavo na X, namesto tvita fotografijo ali kratek filmček, ki doseže več ljudi.« Toda koliko ljudi zares doseže, se sprašuje Turk.

Avtorji prispevkov v zborniku. FOTO: Janez Porenta

Več kot algoritemska arena všečkov in všečnosti

Pa ne številčno, temveč globinsko: v koliko ljudi to prodre, koliko jih spremeni, izzove, jim spodmakne tla pod nogami ali jih postavi pred ogledalo? Demokracija je po Turkovo več kot algoritemska arena všečkov in všečnosti, njeno bistvo je tekmovanje idej – ne v stilu in performansu, marveč v resnost, poglobljenosti, argumentaciji. Demokracija, ki je zgolj odmev čustev, nima prave legitimnosti in postane ranljiva za cene populizme in za moralno teatralnost, ki nagovarjajo čustva, iščejo prikimavanje, ne terjajo noben odgovornost, akcije, dela, truda.

Javno mnenje vse bolj niha med dvema skrajnostma

»Mnogi resni opazovalci opozarjajo, da sodobno javno mnenje vse bolj niha med dvema skrajnostma. Na eni strani imamo desni in levi populizem, ki zlorablja ljudsko nezadovoljstvo, ponuja preproste rešitve za kompleksne probleme in utiša razpravo z jeznimi gesli – eni proti kapitalistom in imperialistom, drugi proti tujcem in drugačnim. Na drugi strani je poženščeni moralni emocionalizem z valovi solidarnosti, sočutja, zgražanja in ogorčenja, ki pa ne presežejo konca jezika in ne vodijo v premišljene rešitve tistih problemov, ki so povzročili okoliščine, ki zbujajo čustva,« opozarja Turk.

Namesto razuma oblast nagovarja občutke

Politične odločitve zato vse pogosteje namesto na treznih analizah temeljijo na trenutnih čustvenih razpoloženjih. Vlade ne rešujejo problemov, marveč upravljajo razpoloženje. Namesto razuma oblast nagovarja občutke in kjer vladajo čustva, tam razum zapušča politično skupnost. »Mi pa smo izumirajoča vrsta, ki še verjame v razum; da je demokracija v svojem bistvu preudarniška, dialoška, deliberativna; utemeljena na stavku, ki traja več kot 15 sekund, je daljši od 280 znakov. Na misli, ki preseže čustveno reakcijo,« izpostavi Turk.

Kako naprej?

Kako naprej, kako udejanjiti predlagane rešitve? Nekdanji večkratni minister odgovarja, da se to v demokraciji dela na volitvah. Slovenija potrebuje resne volitve, ne volitev všečnosti ali nadomestitve iztrošenih obrazov z novimi, brezmadežnimi avatarji iste stare politike; potrebuje volitve, ki bodo odločile o smeri, v katero želimo kot narod in kot država. Kajti demokracije ni brez odgovornosti, svobode tu ne. Odgovornost za trenutno stanje nosi obstoječa vlada, njeni ministri in odločitve.

Stvar osnovne politične higiene

»Če ljudje menijo, da so stvari dobre, naj levici in z njo Robertu Golobu podelijo nov mandat. A Golobu, ne kakemu še novejšemu začetniku. Stvar osnovne politične higiene je, da gre levi pol na volitve na čelu s svojim predsednikom vlade, da prevzame odgovornost. Zadnjič se je to zgodilo leta 2000! In če bi šli naprej drugače, je seznam idej v zborniku, ki se dotakne vseh temeljnih vprašanj naše prihodnosti, ki jih odpirajo in zapirajo prispevki za nacionalni program.«

Slovenija prihodnjega preživetja ne more temeljiti na ...

In za zaključek je dr. Žiga Turk poudaril še, da so časi taki, da prihodnjega preživetja Slovenija ne more temeljiti na inerciji za vzhod relativno uspešnega socialističnega gospodarskega modela, na hlapih, ki so ostali v rezervoarju goriva osamosvojitve in na posnetkih predsednika vlade, kako na instagramu je škampe.