Zbornik prinaša več kot sedemdeset prispevkov, umeščenih v dvanajst tematskih sklopov, ki razčlenjujejo politične, gospodarske, kulturne, izobraževalne, zdravstvene … razmere v Sloveniji ter se ozirajo v mednarodni prostor in slovenski položaj v njem. Zbornik, javnosti bo predstavljen na prvi pomladni dan, 20. marca, je spodbudil in zasnoval uredniški odbor, v katerem sodelujejo Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Žiga Turk, Tomaž Zalaznik in Ivan Štuhec.

Oziranje k 57. številki Nove revije

Ta skupina prijateljev se je oktobra lani dogovorila za ureditev in izdajo knjige o Sloveniji, ki naj bi, kot so si zastavili, sledila delom, kot sta bila zbornika Prispevki za slovenski nacionalni program (znamenita 57. številka Nove revije, objavljena februarja 1987) in Sproščena Slovenija – Obračun za prihodnost (zbornik iz leta 1999 je v zaključku navedel programske točke za tedaj odprta vprašanja, uredili pa so ga France Bučar, Niko Grafenauer, Peter Jambrek, Drago Jančar, Jože Pučnik in Rudi Šeligo). K pisanju prispevkov za zbornik z novim nacionalnim programom so povabili širok krog slovenskih intelektualcev in 74 se jih je odzvalo pobudi.

Člani uredniškega odbora

Med njimi najdemo tudi številne pisce, ki jih lahko bralci kot pisce avtorskih prispevkov ali intervjujske sogovornike spremljajo tudi na straneh (tiskane in spletne) Družine. Če jih navedemo nekaj: Žiga Turk, Janez Janša, Borut Pahor, Dimitrij Rupel, Janez Cigler Kralj, Erika Jazbar, Ernest Petrič, Igor Kovač, Matej Avbelj, Igor Senčar, Aleš Maver, Jože Dežman, Barbara Zobec, Marko Noč, Ivan Čuk, Mitja Steinbacher, Samo Repolusk, Alenka Šverc, Roman Globokar, Jožef Muhovič, Ivan Štuhec, Andrej Poznič, Sebastjan Kristovič, Alenka Puhar, Anton Jamnik, Anton Stres, Igor Bahovec, Jan Zobec, Jernej Letnar Černič, Matej Tonin, Aleš Hojs, Janko Kos, Fedrico V. Potočnik, Igro Grdina, Anton Tomažič, Stane Granda, Marko Lotrič, Andrej Lokar, Dejan Valentinčič …

Po prepričanju uredniškega odbora je napočil čas za predstavitev novih prispevkov za slovenski nacionalni program in za nov obračun za prihodnost sproščene Slovenije.

Gre za Slovenijo

Zborniku na pot je uredniški odbor zapisal: »Gre za Slovenijo, kot je rekel Jože Pučnik ob razglasitvi rezultatov plebiscita 23. decembra 1990. Tudi danes nam gre za nacionalni program slovenske prenove, za odločitev o Sloveniji, na katero bomo upravičeno ponosni. Ker bo sledila vrednotam slovenskega poštenja, ustvarjalnosti, podjetnosti in upravičeno pričakovanega blagostanja za mlade, za delovno aktivne in za upokojene.«

Po prepričanju uredniškega odbora je napočil čas za predstavitev novih prispevkov za slovenski nacionalni program in za nov obračun za prihodnost sproščene Slovenije, namen tega projekta pa je, da »aktivnim državljanom Slovenije, ki imajo v svoji republiki ustavno oblast in jo izvršujejo z volitvami, podamo obrazložen in pošten pogled na nedavno zgodovino, sedanje stanje ter prihodnost nacionalne države«.

Logotip Katedrale svobode

Dosegli smo dno, ki nas mora skrbeti

Ob izidu zbornika smo se za Družino pogovarjali z našim dolgoletnim sodelavcev, članom uredniškega odbora dr. Ivanom Štuhecem. V čem je torej, če izhajamo iz naslova zbornika, takšna zgodovinskost sedanjega trenutka, da bolj kot doslej terja širše nacionalno soglasje?

Dr. Ivan Štuhec. FOTO: Tatjana Splichal

Dr. Ivan Štuhec pojasnjuje: »Vsi se spomnimo znamenite knjige Fukuyame Konec zgodovine, v kateri je po padcu železne zavese zagovarjal liberalno demokracijo in kapitalizem zahoda kot življenjski slog, ki predstavlja konec socialno-kulturne evolucije in ki je zadnja oblika človeške družbene ureditve ter zgodovine. Njegova optimistična vizija se dobrih trideset let kasneje kaže kot zgrešena. Danes lahko govorimo o krizi liberalne demokracije na zahodu, o krizi kapitalizma, o vračanju v avtoritarne in totalitarne sisteme, o novih vojnih žariščih na evropskih tleh, o socialnih konfliktih zaradi masovne migracije in o kulturni krizi zaradi prebujenske ideologije. Znotraj našega slovenskega prostora pa o globoki krizi državljanske zavesti, političnih, kulturnih in tudi cerkvenih elit. Radikalizacija slovenskega političnega prostora, ki ne poteka po liniji vsebin, ampak po liniji oseb, je dosegla tisto dno, ki nas mora resno skrbeti za prihodnji obstoj države, ki smo si jo izborili z velikim entuziazmom in skupno plebiscitarno voljo, danes pa smo do tega središča slovenske skupnosti popolnoma brezbrižni.«

Danes grozi ponovitev totalitarizma, ki si ga želi in uvaja generacija, rojena v poznih osemdesetih ali začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Slovenska jara kača

Zbornik želi to brezbrižnost spremeniti ter spodbuditi k premisleku, zakaj slovenski nacionalni program (kot ga je denimo zastavila 57. številka Nove revije) še vedno ni uresničen. Dr. Štuhec razlog za to vidi v tem, ker so prevladujoče politične sile, ki so v Sloveniji pretežno na oblasti več kot tri desetletja, poskrbele za to, da se je osamosvojitveni prelomni trenutek zamegljeval z domnevno prelomnim trenutkom revolucije v času druge svetovne vojne in po njej. Ta, kot pravi dr. Štuhec, »temeljni nesporazum med kontinuiteto in diskontinuiteto s totalitarnim komunističnim režimom je slovenska jara kača, ki hromi vse oblike sodelovanja in sproščenega odnosa«. Stvari se pravzaprav še zaostrujejo, in sicer zato, ker bi nas mlade generacije, ki so pod vplivom kulturnega marksizma na novo ideološko preparirane, »rade ponovno vrnile v čas družbenega eksperimentiranja druge polovice dvajsetega stoletja«.

Danes tako grozi ponovitev totalitarizma, ki si ga želi in uvaja generacija, rojena v poznih osemdesetih ali začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. To pa se dogaja zato, »ker se je na celotni liniji vzgoje in izobraževanja, medijev ter kulture uveljavila teza kontinuitete s prejšnjim režimom in ne diskontinuitete«.

Tudi takšne razmere torej razčlenjuje zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, ki najprej izhaja v digitalni obliki, kasneje, kot načrtuje uredniški odbor, tudi v omejeni tiskani obliki. Posebnost zbornika pa bo, da je odprt za nove prispevke, kar omogoča njegova digitalna oblika.

Pogovor z dr. Ivan Štuhecem o zborniku Katedrale svobode objavljamo v 12. številki Družine.