Mašo je daroval vojaški vikar Matej Jakopič, ki je najprej povedal, kako je osamosvojitveno vojno dočakal kot vojak JLA v vojašnici v Šentvidu pri Ljubljani, kjer so jim jugo oficirji uprizorili popolno medijsko osamo, na koncu pa Slovence držali pod kontrolo kar v zaporu.

Mašo je daroval vojaški vikar Matej Jakopič. FOTO: Ivo Žajdela

Slovenskim silam je uspelo ustaviti agresijo JLA in jo stisniti v kot

Spomnil je, da je vojna uradno trajala deset dni, »čeprav vemo, kako so se priprave za posameznike Manevrske strukture in narodne zaščite v kočevskih gozdovih začele že mnogo prej v letu 1990, ko je bil v sneženem postroju v Kočevski Reki 17. decembra 1990 izrečen stavek: Danes je prvič zadišalo po Slovenski vojski.« Kot uradni začetek vojne se šteje 27. junij 1991, ko so oklepniki Jugoslovanske ljudske armade (JLA) ob 1.15 ponoči pri Metliki prestopili slovensko–hrvaško mejo. Že dan prej, 26. junija 1991, so se proti mejnim prehodom na slovensko–italijanski meji začeli valiti tanki reškega korpusa. JLA naj bi operacijo na Slovenijo izvedla razmeroma hitro in brez prevelikih zapletov. Njen napad ni povzročil posebnega presenečenja, saj se je ves čas pričakoval. Drugi dan vojne, 28. junija 1991, so potekali hudi spopadi na mejnih prehodih. Tretji dan je šlo za spopade na glavnem slovenskem letališču. Četrti dan so se nadaljevali boji za zasedbo mejnih prehodov kot so Karavanke in Gornja Radgona. Peti dan vsi boji od Medvedjeka do Krakovskega gozda. Šesti dan boji na Prilipah pri Brežicah, Fernetiči, Ortnek, Ribnica, Borovnica, Zgornja Ložnica. Sedmi dan, zavzetje prej omenjenih skladišč orožja in streliva JLA. Osmi dan vojne je bil v znamenju prvih umikov JLA nazaj v vojašnice v spremstvu Teritorialne obrambe in milice. Deveti in deseti dan vojne je še prihajalo do provokacij s strani JLA, na katere pa slovenska stran ni odgovarjala s silo. Tako je slovenskim silam Teritorialne obrambe, slovenske milice, civilni obrambi in drugim, uspelo zaustaviti agresijo JLA in jo stisniti v kot.

Pri maši in slovesnosti so bili prisotni praporščaki Združenja VSO. FOTO: Ivo Žajdela

Zakaj v Sloveniji ne praznujemo konca osamosvojitvenih bojev?

Dejal je tudi, da je bila vseskozi poleg vojaške obrambe samostojnosti in suverenosti Slovenije, ne delu tudi diplomacija, tudi cerkvena z nadškofom Alojzijem Šuštarjem na čelu. »Diplomacija je svoj Cull men rezultirala 7. julija 1991 na Brionih, kjer se je odvil sestanek slovenskega vodstva z evropsko trojko in s predstavniki SFRJ, tudi Hrvaške.« Trda pogajanja, katera ste izvajali nekateri tukaj prisotni, so rodila Brionsko deklaracijo v znamenitih šestih točkah: Določitev režima na mejah, carine, nadzor zračnega prometa, varnost na mejah, drugi načini prekinitve ognja in poglavje o ujetnikih. Vse vsebine je po burni razpravi 10. julija 1991 potrdila tudi Skupščina RS. Po tej Bionski izjavi se je 12. julija začelo načrtno in postopno odpuščanje ali demobilizacija enot Teritorialne obrambe RS in milice. Ostale so le še dežurne enote.

Dokončen poraz politike vojaškega vrha JLA je pomenil sklep predsedstva SFRJ o umiku JLA iz RS v treh mesecih. Kot je zapisal v Slovenski kroniki XX. stoletja 1945–1991 Janez Janša, so bili beograjski generali prisiljeni zaprositi za podaljšanje roka umika iz SLO, ki je bil predviden za 18. oktober 1991. Dejansko praznujemo dan suverenosti teden dni kasneje, ko je 26. oktobra 1991 generalmajor Janez Slapar v koprskem pristanišču na slovesnem postroju TO in milice poročal takratnemu predsedniku o odhodu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije.

Po njegovem žal v Sloveniji ne praznujemo konca osamosvojitvenih bojev kot državni praznik. »Morda ga kdaj bomo. V vseh normalnih državah, z Rusijo na čelu, imajo za največji praznik Dan zmage ... mi pa ...«

V kulturnem programu je nastopil tudi pesnik Tone Kuntner, desno je generalni sekretar Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Uroš Novak. FOTO: Ivo Žajdela

Prelomni trenutek nas opominja na pogum, odločnost in enotnost

Po maši je v kulturnem programu generalni sekretar Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) Uroš Novak poudaril, da se s tem dogodkom spominjamo 34. obletnice konca oboroženih spopadov in zmage v vojni za samostojno Slovenijo. »Ta prelomni trenutek v naši zgodovini nas opominja na pogum, odločnost in enotnost, s katerimi smo si izborili svojo svobodo in neodvisnost.« Na današnji dan se zahvaljujemo vsem, ki so s svojo predanostjo, pogumom in žrtvovanjem prispevali k temu, da danes živimo v svobodni in suvereni državi.

Ob 25. obletnici konca oboroženih spopadov v vojni za samostojno Slovenijo je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve v ljubljanski stolnici postavilo spominsko ploščo. FOTO: Ivo Žajdela

Ki jim je nasilje treh totalitarizmov vzelo družino, dom, življenje

Spomnil je, da je ob 25. obletnici konca oboroženih spopadov v vojni za samostojno Slovenijo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, odkrilo spominsko ploščo. Na njej je zapisano: V slavo večnega in troedinega Boga, v zahvalo za zmago v osamosvojitveni vojni 1991 in v trajen spomin na vse, ki so gradili slovensko krščansko izročilo, ki so v preteklosti branili in umrli za očetnjavo, ki jim je nasilje treh totalitarizmov vzelo družino, dom, življenje in na vse, ki so ubranili plebiscitarno voljo slovenskega naroda Republiko Slovenijo, njeno suvereno državnost, neodvisnost in demokratičnost, svobodo, pravičnost in mir.

Obrambni minister v času vojne za Slovenijo Janez Janša je ob odkritju dejal, da ne obhajamo samo konca oboroženih spopadov v vojni za Slovenijo, ampak tudi dan, ko je Slovenija zmagala. »Obhajamo dan, ko so pogumni možje in fantje v tem času, ko smo razglasili samostojno Slovenijo, držali usodo te odločitve v svojih rokah in so to odločitev s svojim pogumom obvarovali«.

Ob spominski plošči v stolnici sta venec položila Lojze Peterle in Franci Feltrin. FOTO: Ivo Žajdela

Obramba je bila namenjena zavarovanju plebiscitarne volje slovenskega naroda

Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in predsednik prve demokratične vlade Republike Slovenije Lojze Peterle je z delegacijo (Franci Feltrin) položi spominski venec k obeležju Združenja VSO, ki je v zadnjem delu stolnice.

Lojze Peterle je v govoru spomnil, da je slovenski narod v dvajsetem stoletju doživel tri vojne. »V prvi in drugi svetovni vojni so naši možje in fantje v desettisočih umirali na različnih frontah in za različne interese. V vojni za Slovenijo je šlo samo za eno fronto in eno voljo. Obramba, ki smo jo organizirali po vojni napovedi z razorožitvijo Slovenije po 16. maju 1990, je bila namenjena zavarovanju plebiscitarne volje slovenskega naroda, da hoče živeti v svoji suvereni in demokratični državi.«

Govornik je bil Lojze Peterle, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in osamosvojitvene vlade. FOTO: Ivo Žajdela

Spominjamo se z zavestjo o žrtvah, trpljenju in travmah

Dejal je, da so žrtve, ki se jim danes hvaležno klanjamo, umrle za svobodno Slovenijo in v bran evropskih vrednot, katerih temelj je spoštovanje dostojanstva človeka in narodov.

»Petintridesetletnice zmage v vojni za Slovenijo se spominjamo osemdeset let po koncu druge svetovne vojne, z zavestjo o žrtvah, trpljenju in travmah, ki so povezane z njo in s komunistično revolucijo.

Nobena od treh vojn se ne bi zgodila, če ne bi šlo za voljo po oblasti in prevladi. S proglasitvijo samostojne in demokratične slovenske države ter z zmago v vojni zanjo smo politiko vrnili v območje kulture in služenja skupnemu dobremu.«

V kulturnem programu so sodelovali Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska ter slovenski pesnik in dramski igralec Tone Kuntner. Pri maši in slovesnosti so bili prisotni praporščaki Združenja VSO.

Nagovori (v wordu): Lojze Peterle, Matej Jakopič, Uroš Novak

1/7