K zahvalni maši za domovino ob dnevu državnosti so povabili predstavnike družbeno-političnega življenja in diplomatskega zbora. Pri bogoslužju so sodelovali člani vojaškega vikariata pri Slovenske vojske, policijskega vikariata, Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane in predstavniki enote za protokol s kvintetom pihal orkestra Slovenske vojske.

Somaševanje s predsednikom Slovenske škofovske konference škofom Andrejem Sajetom. FOTO: Ivo Žajdela

Ime naše države in naroda je postalo prepoznavno po svetu

Predsednik Slovenske škofovske konference, škof Andrej Saje je v nagovoru spomnil, da je v dneh okoli praznika rojstva Janeza Krstnika Slovenija pred dobrimi tremi desetletji doživela samostojnost in obljubo nove prihodnosti. »Zdi se, da je vzdušje ob napovedi Krstnikovega rojstva mogoče primerjati občutju ob rojstvu naše države. Tudi ob rojevanju sodobne slovenske države so bila prisotna raznovrstna čustva od strahu in zaskrbljenosti do hvaležnosti, čudenja, veselja in upanja. Vendar smo kmalu videli, da za spremembe in gradnjo lastne države zgolj zaznavanje občutij ni dovolj.

Mnogi so v razglasitvi in priznanju naše samostojnosti videli izraz Božje naklonjenosti do malega in trpežnega ljudstva, ki je živelo in preživelo na prepihu med severom, jugom, vzhodom in zahodom Evrope. Po misijonarjih, športnikih, učenjakih, zdravnikih in drugih velikih Slovencih je ime naše države in naroda postalo prepoznavno po vsem svetu.«

Pridiga predsednika Slovenske škofovske konference škofa Andreja Sajeta. FOTO: Ivo Žajdela

Dejavniki, ki v svetu gradijo mostove med ljudmi in ljudstvi

Spregovoril o treh dejavnikih, ki v današnjem svetu gradijo mostove med ljudmi in ljudstvi, povzel jih je za papežem Leonom XIV. iz njegovega nagovora diplomatom, akreditiranim pri Svetem sedežu, s katerimi se je srečal 16. maja letos. Ti dejavniki so: mir, pravičnost in resnica.

Papež je poudaril, da je v krščanski perspektivi mir najprej in predvsem Božji dar. Dar miru je polnost Božjega življenja, ki nas medsebojno bogati in daje možnost duhovne rasti, ne glede na kulturno ozadje ali druge okoliščine. Dejanski mir med nami je sad pravičnosti, kjer je vsakdo spoštovan in deležen potrebnih pogojev za življenje. Da živimo v tem miru, je potrebno sodelovanje vseh: države, ki ustvarja ustrezne pogoje za to, in posameznikov, ki pri tem dejavno sodelujejo.

»Sveti oče je še dodal, da je prispevek verskih skupnosti k spodbujanju miru temeljnega pomena. Izkušnja vere je temeljna razsežnost človeške osebe. Osmišlja bivanje in omogoča vzpostavljanje pravičnejše družbe ter miru. Tudi za Slovenijo si želimo, da bi vera postala bolj normalen in pozitiven del družbe, ki prispeva k dobrobiti posameznikov in družbe kot celote.

FOTO: Ivo Žajdela

Potrebno je skrbeti za zaščito dostojanstva vsake osebe

Drugi papežev poudarek je na pravičnosti. Naloga odgovornih v vsaki državi je, da si prizadevajo za vzpostavitev demokratične civilne družbe, kjer so zagotovljene možnosti dostojnega življenja za vse. Pri tem je izpostavil najprej vlogo družine kot osnovne celice družbe, ki temelji na trdni zvezi med moškim in žensko. »Ta skupnost je majhna, a resnična osnova vsake civilne družbe. Poleg tega je potrebno skrbeti za zaščito dostojanstva vsake osebe, zlasti najbolj ranljivih in nezaščitenih, od nerojenih do ostarelih, od bolnih do brezposelnih, bodisi državljanov bodisi priseljencev. V težki situaciji ali ranljivosti, poudarja papež, se lahko kadarkoli znajde vsak izmed nas.«

Škof Andrej Saje med pozdravom miru s predsednico Nataša Pirc Musar. FOTO: Ivo Žajdela

Strnimo vrste in presezimo osebne zamere

Tretji dejavnik je resnica. Resnica je pogoj za vzpostavitev miru v narodni skupnosti. Živimo v času, ko besede dobivajo dvoumne in protislovne pomene. Zaznamuje nas virtualni svet s svojim spremenjenim dojemanjem resničnosti ter nenadzorovano dobiva vse večji vpliv. Tudi v teh okoliščinah želi Cerkev biti, kot Janez Krstnik, glas resnice o človeku in o svetu. Pri tem pa resnica nikoli ne more biti ločena od ljubezni.

»Praznik državnosti nas vabi, da se soočimo z resnico o naši domovini, državi in nas samih,« je dejal škof Saje. »Vprašajmo se, kako je z našim odnosom do sočloveka, kako je s spoštovanjem dostojanstva človeške osebe in njenega življenja. Kako se soočamo z migracijami, izzivi umetne inteligence in varovanjem okolja, v katerem živimo. Za mirno sožitje in pravično družbo lahko naredimo vsak nekaj in skupaj veliko. Strnimo vrste in presezimo osebne zamere ter sodelujmo za skupno dobro vseh nas in prihodnosti sveta.«

Pri maši se je predstavil tudi novi apostolski nuncij Svetega sedeža v Sloveniji, nadškof Luigi Bianco.

Pri maši se je predstavil tudi novi apostolski nuncij Svetega sedeža v Sloveniji, nadškof Luigi Bianco. FOTO: Ivo Žajdela

Kje so začetki maše za domovino?

Prvo mašo za domovino je daroval tedanji ljubljanski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar 26. junija 1991. Preden je nadškof Šuštar v imenu Slovenske pokrajinske škofovske konference (SPŠK) odšel na praznovanje slovesne razglasitve samostojne Slovenije, torej 26. junija 1991, je v ljubljanski stolnici ob somaševanju mnogih duhovnikov daroval mašo za domovino. Zelo pomenljive so njegove besede v homiliji, ki jo je začel z besedami iz Psalma: »Če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo njeni zidarji; če Gospod ne varuje mesta, zaman bedijo stražarji« (Ps 127).

Pozdrav škofa Andreja Sajeta z novim nuncijem Luigijem Biancom. FOTO: Ivo Žajdela

1/7