Sedanja oblast je v znani vročici lomastenja po vsem prejšnjem cerkvam in verskim skupnostim odrekla ta status, verskim delavcem pa odvzela del javnofinančne podpore; (ne)posredno skuša tako oblast verne izriniti na družbeno obrobje kot nekakšnega nebodigatreba, kot je to početje v nedavnem pogovoru za Družino ovrednotil nadškof dr. Anton Stres.

Verske skupnosti vemo, da moramo biti vedno na strani ljudi, skrbeč za duhovno življenje in karitativno dejavnost.

Verske skupnosti so se na ta politikanski manever oblastnikov odzvale v skupni izjavi in poudarile, da v tej zgodbi nikakor ne gre za denar, državno pomoč ali subvencije. »Verske skupnosti vemo, da moramo biti vedno na strani ljudi, skrbeč za duhovno življenje in karitativno dejavnost. Ne glede na to, da država našega dela glede na zadnje zakonske spremembe ne priznava, bomo delali naprej in se po naših najboljših močeh trudili za skupno dobro v naši domovini.« V izjavi smo tudi lahko brali: »Iz dejstva, da nam je odvzet status splošno koristnih organizacij, je razvidno, da vladajoči našega dela ne razumejo in ne vidijo, kako spremljamo človeka na duhovnem, vzgojnem, karitativnem področju in sploh v vseh obdobjih življenja. Verski delavci imajo pri tem bistveno vlogo, ki ljudem tudi pomaga živeti ustavno zagotovljeno svobodo veroizpovedi in verskega življenja.«

Takšne razmere katoliško občestvo in vse ljudi dobre volje še dodatno kličejo k jasni in zavestni podpori vsega dobrega in splošno koristnega, kar po svojih ljudeh in ustanovah naredi Katoliška cerkev (in seveda tudi druge verske skupnosti, ki prispevajo k javnemu življenju in nacionalni identiteti). Res je, tu nikakor ne gre le za denar, z mirno vestjo pa lahko zapišemo, da gre tudi za denar kot sredstvo za podporo k skupnemu dobremu naravnanih katoliških projektov.

Podatek, da preko dohodnine ciljno donira le dobra polovica upravičencev, razodeva, da je tu še precej odprtega prostora.

Ena izmed oblik takšne podpore je tudi namenitev enega odstotka odmerjene dohodnine katoliškim upravičencem do teh donacij. Prav zdaj je čas za takšno dejanje podpore. Do konca leta je namreč treba sporočiti, komu brezplačno namenjamo ta delček davčne obveznosti. Seveda so se mnogi (tudi med bralci teh vrstic) za to že odločili in podprli prav katoliške ustanove, toda podatek, da preko dohodnine ciljno donira le dobra polovica upravičencev, razodeva, da je tu še precej odprtega prostora. To pa je delno tudi prostor »ribarjenja v kalnem«. Na kaj merimo?

Po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) so zavezanci del dohodnine, odmerjene za dohodninsko leto 2022, za donacije namenili v skupnem znesku 13.326.479,92 evrov. Okoli 11,5 milijona evrov je torej ostalo nedodeljenih, ta denar pa se steka v poseben sklad za financiranje programov nevladnih organizacij. Marsikdo, ki se (še) ni odločil za namenitev stotinke dohodnine neki konkretni organizaciji, sicer živi v prepričanju, da ta denar ostaja v skupni proračunski vreči, iz katere se financira vse mogoče: od cest do učiteljskih plač, od Slovenske vojske do delovanja državne uprave, od upokojenske blagajne do mednarodne humanitarne pomoči … A živi v zmoti.

Dolgo časa je res veljalo, da so sredstva, ki niso bila usmerjena v dohodninske donacije, ostajala v integralnem proračunu. Toda leta 2018 je bil sprejet zakon o nevladnih organizacijah, z njim pa je bil oblikovan tudi Sklad za razvoj nevladnih organizacij. Ključni vir njegovega napajanja so prav »sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, lahko«, kot določa 28. člen tega zakona. Saj se spomnite »afere Ajanović Hovnik«, torej afere nekdanje ministrice za javno upravo, ki je bila prisiljena oditi s tega položaja – to se je zgodilo predvsem zaradi sumljivih osebnih povezav pri razpisnem razdeljevanju denarja prav iz tega sklada.

Kdor dohodninsko donacijo usmerja neposredno ustanovi, ki jo želi podpreti, se na daleč izogne političnemu ovinku in s tem korupcijskemu tveganju.

Poslanska skupina opozicijske SDS je sicer nedavno v postopek vložila predlog spremembe zakona o nevladnih organizacijah; z njim so želeli doseči, da bi odstotek dohodnine, ki ga državljani ne namenijo upravičencem in gre sedaj v Sklad za razvoj nevladnih organizacij, za štiri leta preusmerili v Sklad za obnovo Slovenije po poplavah, po letu 2028 pa v proračun. Parlamentarna večina je takšno ureditev zavrnila.

Razmere torej ostajajo enake kot doslej. Ob tem si ni treba delati utvar: preko razpisnih pogojev in komisij prevladujoča politika drži roko tudi nad javnimi sredstvi, namenjenimi financiranju nevladnih organizacij. Kdor dohodninsko donacijo usmerja neposredno ustanovi, ki jo želi podpreti, se temu političnemu ovinku in s tem korupcijskemu tveganju na daleč izogne. Ali ni to tista prava »depolitizacija«, o kateri se danes toliko govori(či)?

Vsekakor razlog več, da tisti, ki se za doniranje še ni odločil, vendarle stori ta korak. Voljo za donacijsko namenitev enega odstotka dohodnine, ki bo odmerjena za leto 2023, je mogoče izraziti do konca koledarskega leta. Obrazec lahko zavezanec odda elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki; osebno ali po pošti pri pristojnem finančnem uradu; ali pa preko obrazcev, za katere poskrbijo upravičenci do donacij.

Odločitev za dohodninsko donacijo je brez vsakršnih dodatnih davčnih obremenitev preprost in na videz majhen korak, ki pa lahko v družbi mnogih, ki se odločijo hoditi v isti smeri, trajno omogoči veliko dobro delo.

50. številki tiskane Družine je bila tako priložena zgibanka, preko katere je mogoče z dohodninsko donacijo preprosto in brez birokratskih zadreg podpreti projekte, ki jih s tako zbranim denarjem omogoča Katoliška cerkev prek usklajevalne vloge Slovenske škofovske konference. Zgibanka našteva vrsto projektov (od razvoja kateheze do pastorale slepih in slabovidnih, od pastoralnih programov za mlade do spremljanja oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoj, od Stične mladih do Zavoda ŽIV!M …), ki vsaj delček sredstev dobijo iz naslova dohodninskih donacij. Naj jih še več!

Te dni bodo podobne zloženke s predizpolnjenimi obrazci na voljo tudi v večini slovenskih župnij; preko njih bo mogoče podpreti projekte svoje župnije in (nad)škofije ter skupne projekte Cerkve na Slovenskem.

Odločitev za dohodninsko donacijo je brez vsakršnih dodatnih davčnih obremenitev preprost in na videz majhen korak, ki pa lahko v družbi mnogih, ki se odločijo hoditi v isti smeri, trajno omogoči veliko dobro delo.