Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Deseti tradicionalni slovenski zajtrk

Za vas piše:
Tereza Mohar
Objava: 18. 11. 2020 / 09:38
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 20.11.2020 / 13:56
Ustavi predvajanje Nalaganje
Deseti tradicionalni slovenski zajtrk

Deseti tradicionalni slovenski zajtrk

Tradicionalni slovenski zajtrk si bomo letos privoščili 20. novembra.

FOTO: Tatjana Splichal.


Vsako leto na tretji petek v novembru obeležujemo dan slovenske hrane in spremljajoči dogodek je tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo letos že 10. po vrsti. Zaradi epidemije koronavirusa pa bo njegova izvedba nekoliko drugačna, kot smo je vajeni.

»Zajtrk z medom – super dan!«

Slogan letošnjega tradicionalnega slovenskega zajtrka se glasi: »Zajtrk z medom – super dan!« Vendar pa letošnji tradicionalni zajtrk ne bo izveden po vrtcih in osnovnih šolah, kot je bilo to v preteklih letih, pač pa bo pozornost namenjena ozaveščanju in spodbujanju širše javnosti o pomenu dneva slovenske hrane.

Povabljeni smo, da si tradicionalni slovenski zajtrk (kruh, maslo, med, mleko in jabolko) pripravimo tudi kot način zajtrkovanja doma in v službenih kolektivih.

Pri tem so lahko starši in otroci še posebej ustvarjalni. Poleg zdravega zajtrka pa je potrebno – še posebno v situaciji, v kateri se trenutno nahajamo – poskrbeti za dovolj gibanja, spanja in tekočine ter za kvalitetne medsebojne odnose.

S strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bila podana pobuda, da se na ta dan pri pouku na daljavo šolske ure namenijo tudi dnevu slovenske hrane in pomenu rednega zajtrkovanja.



Pomembnejše vsebine ob dnevu slovenske hrane

Ker je hrana iz lokalnega okolja sezonsko dostopnejša, imajo tako sadje in zelenjava več vitaminov in višjo hranilno vrednost. S tem ko podpiramo domačo proizvodnjo, ohranjamo tudi domača delovna mesta, ohranjamo poseljenost, obdelanost in urejenost slovenskega podeželja ter zaradi krajšega transporta in manjše uporabe embalaže varujemo naše okolje.

»Letos imajo še večjo vlogo tudi starši in vzgojitelji, da mlajšim predstavijo pomembnost opraševanja čebel za prehransko varnost, pomen rednega zajtrkovanja ter poseganja po lokalnih živilih, kjer je pot z njive do krožnika čim krajša. Otrokom je potrebno predstaviti, da je hrana, ki je bila pridelana in pripravljena v bližini, bolj sveža, bolj hranljiva, polnejšega okusa in brez dodatkov za daljše skladiščenje in poudarjanje okusa. Vse te prednosti nam zagotavlja lokalna oziroma slovenska hrana,« so zapisali na spletni strani Naša super hrana.


Preberite še:
- Psihiater Klemen Rebolj o reševanju stisk v času samoizolacije
- Zdrava telesna samopodoba naših otrok

Kupi v trgovini

Potovanje duše k Bogu
Filozofija in esejistika
5,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh