Poslanke in poslanci so snoči o imenovanju Masleše razpravljali skoraj tri ure. Razprava je večinoma tekla o domnevno sporni vlogi Masleše v osemdesetih letih, ko je opravljal delo preiskovalnega sodnika, in o tem, da naj bi nasprotoval slovenski osamosvojitvi. V SDS so sicer že uvodoma predlagali preložitev te točke dnevnega reda na eno naslednjih sej, vendar je poslanska večina ta predlog zavrnila.

Minister za pravosodje Aleš Zalar je v obrazložitvi predloga za imenovanje Masleše med drugim povedal, da kandidat uživa tako podporo v stroki kot širše. Podprla sta ga Sodni svet kot obča seja vrhovnega sodišča, in to potem, ko sta se že seznanila z nekaterimi očitki, je poudaril Zalar. Vnovič je zavrnil očitke o spornem ravnanju Masleše ob ogledu kraja umora prebežnika na jugoslovansko-italijanski meji 7. julija 1984.

Podporo kandidatu so že uvodoma napovedali v poslanskih skupinah SD in LDS. Tako poslanec SD Miran Potrč kot tudi vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic sta izpostavila podporo Sodnega sveta in obče seje vrhovnega sodišča Masleši. Franco Juri (Zares) je medtem napovedal, da bo večina poslancev iz njihove poslanske skupine podprla kandidata, medtem ko imata dva "ločeni mnenji".

Izrecno so predlogu za imenovanje Masleše nasprotovali v SDS in SLS. Poslanec SDS Vinko Gorenak je opozoril, da še vedno niso znane podrobnosti v zvezi z ogledom omenjenega prebežnika, in poudaril, da jih minister Zalar ni preveril. Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je predlog za imenovanje Masleše ocenil kot "vrhunec političnega sprenevedanja in politikantstva". Kot je poudaril, v SLS pričakujejo strokovno in moralno nesporen predlog za predsednika vrhovnega sodišča.

V kasnejši razpravi so poslanci omenjenih poslanskih skupin večinoma vztrajali pri svojih stališčih. Predsednik in poslanec SDS Janez Janša je tako dejal, da je Masleša "projekt od samega začetka". Kot je dejal, si koalicija na mestu predsednika vrhovnega sodišča očitno želi človeka, "ki podpisuje potrebe Sovi za prisluškovanje, človeka, ki bo delal enako kot pred 22 leti". "Danes koalicija s predlogom imenovanja Masleše izkazuje simbolni posmeh človekovim pravicam," je dejal Janša.

Ivan Grill (SDS) pa je predlog za imenovanje Masleše ocenil kot "klofuta slovenskemu sodstvu in tudi demokraciji". Masleši je očital tudi nepoznavanje tujih jezikov.

Na drugi strani je vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič dejal, da je namen opozicije z vsemi sredstvi preprečiti imenovanje. To je najlažje storiti tako, da se ga poveže z dejanjem, ki ga vsi obsojajo, je pojasnil in dodal, da je zanj pomembno obče seje vrhovnega sodišča in Sodnega sveta.

Poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem pa je napovedala, da se bo ob glasovanju o Masleši vzdržala, vendar po njenih besedah ne zato, ker bi jo prepričali očitki. Kot je prepričana, bi moral biti na funkciji, kot je predsednik vrhovnega sodišča, takšen človek, ki uživa zaupanje in ugled večine državljank in državljanov. V Sloveniji pa je "spolitizirano že vrhovno tožilstvo" in tudi sodstvo, ki dela slabo, je še dejala.

Dežmanovi predlogi

Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je včeraj, še pred glasovanjem državnega zbora o kandidatu za predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo, na politični in splošno javnost naslovil nekaj predlogov, ki izjajajo iz vroče razprave, povezano z vlogo predsednika vrhovnega sodišča pri ogledu ustreljenega prebežnika na jugoslovansko-italijanski meji v prvi polovici 80. let prejšnjega stoletja.

Dežman tako predlaga preiskavo zločinov na slovenskih mejah. Inštitut za novejšo zgodovino poziva, naj v popis žrtev vojne vpiše tudi žrtve na mejah do leta 1990, pravosodno ministrstvo pa naj prouči pravne razmere in oceni delovanje civilnih sodnikov pri umorih civilistov na mejah.

Kot predlaga Dežman, naj začnejo zločine na mejah ob drugih zločinih titoizma preiskovati v policijski akciji Sprava pri ministrstvu za notranje zadeve. Raziskavo znanih in neznanih grobov umorjenih na mejah ter njihovo označitev in ureditev pa naj v okviru dela s prikritimi vojnimi grobišči prevzame služba za vojna grobišča pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Slovenija naj prav tako predlaga evropski projekt o zločinih na železni zavesi od Sczecina na Poljskem do Trsta, je zapisal Dežman.

Kot pojasnjuje v utemeljitvi predlogov, je imela nekdanja Jugoslavija na območju današnje Slovenije dve mednarodno priznani meji z demokratičnima državama. Da bi preprečili ilegalne prebege civilistov in hkrati onemogočili tudi nenadzorovane prihode demokratičnih vplivov, so v nekdanji Jugoslaviji na teh dveh in tudi na preostalih svojih mejah vzpostavili vojaško območje, ki ga je varovala JLA z oboroženimi posebnimi enotami. Ob tem je bilo ubitih mnogo civilistov, ki so posebej varovana kategorija mednarodnega prava, piše Dežman.

Države oziroma državni organi so po njegovih navedbah kršitve mednarodnega prava oboroženih spopadov, med katerimi je tudi streljanje vojakov na civiliste ali njihova usmrtitev, dolžni preganjati. Prav tako so dolžni preganjati opustitvena dejanja pristojnih organov oziroma nadrejenih.

Kot piše Dežman, stopa problem zločina na meji v javno polemiko in javni spomin z "živahnimi zapleti ob imenovanju predsednika vrhovnega sodišča", za katerega kandidira Branko Masleša. "Če bo predsednik vrhovnega sodišča človek, ki se ne zaveda svojega sodelovanja pri prikrivanju zločina, je povsem iluzorno pričakovati, da bomo pod takimi sodniki dočakali obsodbo zločinov titoizma," je zapisal Jože Dežman v trenutku, ko v državnem zboru poslanci še niso glasovali. Izid tega glasovanja, kot že zapisano, je šel vsem pomislekom navkljub prid Masleši.

Jože Dežman (na fotografiji z opornico, najdeno v breznu pri Konfinu, v katerega so junija 1945 zmetali tudi ranjence) o tej tematiki piše tudi v novi številki Družinine priloge Slovenski čas.