»Včeraj sem se peljal domov in sem videl zlato žitno polje. Gospodar je bil ponosen in vesel. Obrodilo je obilno.« S temi slikovitimi besedami je domači župnik Jože Vogrin uvodoma primerjal duhovni poklic s procesom sejanja, zorenja in žetve. Spomnil je, da je bilo tudi Timotejevo poslanstvo najprej posejano kot Božje seme, ki je v njegovem srcu počasi rastlo in dozorevalo, vse do današnjega dne, ko »žanjemo« sadove te poti.

V nadaljevanju je župnik pozdravil vse zbrane v starodavni cerkvi sv. Jurija in izrazil hvaležnost mariborskemu nadškofu Alojziju Cviklu, upokojenemu nadškofu Marjanu Turnšku, škofu dr. Janezu Kozincu, duhovnikom, vodstvu bogoslovja, in vsem, ki so Timoteju stali ob strani. Posebno zahvalo je namenil tudi njegovim staršem »ki ste mu dali življenje, vero in srce«, pa tudi vsem vernikom, ki »se veselite njegove izročitve Cerkvi«. 

Nadškof Cvikl: »Začetek vsakega klica je Gospodova ljubezen«

Nadškof je v svojem govoru izpostavil pomen diakonskega posvečenja kot prve stopnje duhovništva, ki vsebuje »dimenzijo služenja, ki je v duhovniškem poslanstvu nikoli ne sme in ne more manjkati«. Poudaril je, da je Jezus sam s svojo prisotnostjo med ljudmi pokazal, kako naj duhovnik živi: z bližino trpečemu, s sočutjem in z oznanjevanjem upanja. »Prišel je, da se sreča s človekom, da prinese Božje usmiljenje in dobroto, s tem pa tudi novo upanje.«

Nadškof Alojzij Cvikl. FOTO: Domen Permozer 

»Začetek vsakega klica je Gospodova ljubezen,« je dejal nadškof in Timoteju čestital za pogum, da je odgovoril na Božji klic. Spomnil ga je, da resnična poklicanost temelji na tem, da človek »najprej sam na sebi doživi in živo izkusi, da je ljubljen.« Služba diakona, kot jo bo zdaj opravljal, zahteva zvestobo, ponižnost in predanost, ne le v razdeljevanju zakramentov, temveč tudi v vsakdanji bližini z ljudmi in s Kristusom. »Beseda celibat vsebuje vrednost tvoje izbire, da boš imel čas, da se še bolj posvetiš ljudem,« je razložil nadškof. 

Timotej Fijavž Vivod. FOTO: Domen Permozer 

V zaključku govora je nadškof izpostavil tudi pomen oznanjevanja Božje besede in življenja v povezanosti z občestvom. Diakonska služba po nadškofovih besedah »potrebuje stalno povezanost s Kristusom, na drugi strani pa tudi povezanost znotraj občestva Cerkve.« Timoteju je zaželel, da bi vedno z veseljem služil Gospodu ter ohranjal razpoložljivost za služenje, za ljudi pod varstvom Božje matere Marije.

Ob koncu slovesnosti se je Timotej ganjen in zelo hvaležen zahvalil vsem, ki so mu venomer stali ob strani. Veliko hvaležnost je izrazil tudi vsem, ki so na različne načine pripravili in sooblikovali slovesnost diakonskega posvečenja in bratsko druženje ob zakuski, ki je sledilo pred cerkvijo.

Več fotografij si oglejte v fotogaleriji Domna Permozerja: 

1/10