Med popoldansko slovesno mašo, ki jo je v župnijski cerkvi sv. Martina daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, je bil namreč Matjaž Venta (1980), bogoslovec 6. letnika iz domače Župnije Dob, posvečen v diakona, bogoslovec 3. letnika Rok Gornik (1998) iz Župnije Ribnica pa je prejel službo bralca. »Molimo zanju in za nove duhovne poklice,« je ob tej priložnosti poudaril nadškof Zore. Po diakonskem posvečenju je bilo še zahvalno slavljenje.

Matjaž Venta

Matjaž Venta je svojo odločitev za duhovni poklic na spletni strani Bogoslovnega semenišča pojasnil takole: »Ko sem bil še animator na birmanskih duhovnih vajah, sem začutil močan klic, da sledim Jezusu. A takrat sem želel zlasti vključiti Učitelja v vse delo in svoje življenje. Tako me je Gospod skozi leta klesal in brusil, da je dozorel čas, ko je prek srca, znamenj in ljudi ob meni spregovoril. Močna misel, da podarim svoje življenje za življenje evangelija.«

Sledil je skromni »da, Gospod, vate zaupam!« Čeprav si Venta v preteklosti ni predstavljal, da bi vstopil v bogoslovje, pa je prek spoznavanja božjih služabnikov, škofov Friderika Ireneja Barage in Antona Vovka, v njem raslo veselje za vstop v ljubljansko semenišče. »Tudi ob mnogih izjemnih zgledih je odločitev dozorela in tu se formacija in oblikovanje nadaljuje, da bi nekega dne po Božji volji smel služiti v Njegovem vinogradu,« je še pojasnil Venta.

Rok Gornik

Kako in zakaj pa se je Rok Gornik odločil za duhovni poklic? »Po dolgem boju, ki sem ga imel z Bogom že od začetka osnovne šole glede svoje poklicanosti, sem ugotovil, da ne bom nikjer bolj srečen kot v služenju Njemu in ljudem v službi duhovnika,« je za spletno stran Bogoslovnega semenišča pojasnil Gornik, ki je za najljubšo svetnico izbral Devico Marijo, med dejavnostmi, s katerimi se še ukvarja, pa med drugim naštel igranje kitare, hojo, ministriranje in animatorstvo.