Najbrž ne povemo ničesar novega, če trdimo, da je ena večjih slovenskih težav umanjkanje spoštljivega, a hkrati dinamičnega, tudi razboritega dialoga med ljudmi različnih pogledov o skupnih družbenih vprašanjih. Malo je javnih prostorov, ki bi omogočali ali celo sistematično gojili tak dialog, celo ustanove, ki so po zakonu poklicane k temu – na prvo mesto želimo tu postaviti javno radiotelevizijo – imajo s tem nemajhne težave, saj namesto pluralnosti v ospredje prepogosto postavljajo pristranosti. Spomnimo glede tega samo na zdaj že v pregovornost spremenjeno »modrost« nekdanjega voditelja oddaje Studio City na TV Slovenija o tem, da je naprednjakov na RTV Slovenija j....o več in bi zato edino oni smeli imeti pravico odločanja in javne besede, onih drugih pa j….o manj, zato naj bodo – zlepa ali zgrda – tiho (kar je ena izmed očitnih ambicij spremenjenega zakona o RTV Slovenija).

V takih razmerah je vsaka pobuda, ki prebija mnenjsko zacementiranost, še kako dobrod...