Rokopisi so nekoč predstavljali »internet« predmodernega sveta – našim prednikom so omogočali sporazumevanje na daljavo, širjenje idej, učenje in razvoj. Avtorji so pisali, kar se jim je zdelo vredno zapisati – zaradi dragocenosti materialov so bile besede največkrat premišljene in pomembne. Pogosto so rokopisi celo edine priče nekdanjih kultur, njihova odkritja pa vedno znova na novo pišejo zgodovino.

Neprecenljivi, a izjemno krhki

A rokopisi so tudi izjemno krhki. Bolj kot zob časa jim običajno grozi človek s svojimi bombami, požigi, vojnami. Benediktinec p. Columba Stewart je življenje posvetil njihovemu reševanju. Z ekipo organizacije Hill Museum and Manuscript Library (HMML), katere direktor je, je preprečil uničenje že nič koliko neprecenljivih rokopisnih strani, ki bi jih sicer izgubili za vedno. V Diyarbakirju, neuradni kurdski prestolnici v Turčiji, denimo, deluje ena sama krščanska cerkev z enim duhovnikom – in izjemno rokopisno zbirko. Razmere so negotove, duhovnik je bil že...